Slovenija je zadnji dom za starejše občane zgradila pred desetimi leti. Hkrati v zadnjem času pospešeno podeljujejo koncesije zasebnim vlagateljem, zaradi česar imamo v domovih približno 2600 novih postelj več. Vendar so se cene v domovih za starejše, kjer storitve izvajajo koncesionarji (zasebniki), v zadnjem obdobju povečale za kar 28 odstotkov.
V domovih, ki so v lasti države, so cene nižje, te so za razliko od zasebnih vsaj delno pod nadzorom. Čeprav se tudi tu povečujejo, vendar so domovi v javni lasti na dolgi rok cenejši.
Po navedbah Sama Vesela, predsednika računskega sodišča, ki je v teh dneh izdalo poročilo o tem, vsak 5. Slovenec spada med tiste, ki zaradi zdravstvenega stanja ali starosti potrebuje pomoč drugih. Stanje socialne oskrbe v državi je kritično, vlada pa več let ni izvajala potrebnih ukrepov za zagotovitev oskrbe čim večjemu številu tistih, ki potrebujejo pomoč. Še celo analize problematike in upravičencev niso izvedli. Pristojno za to je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Obstoječi sistem socialne oskrbe starejših v veliki meri sofinancirajo občine. Vladajoči so namreč velik del stroškov skrbi za starejše prenesli kar na občine, denarja za to jim ne zagotavljajo v primerni višini.
Še bolj skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da je povprečna pokojnina leta 2016 znašala 613 evrov. Povprečno pokojnino je prejemalo 60 odstotkov upokojencev in upokojenk. Najmanj zahtevna oskrba v domovih za starejše pa je takrat znašala 531 evrov na mesec. Oskrba z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi storitvami je bila bistveno dražja in je znašala 820 evrov.
To pomeni, da povprečna pokojnina za pokritje oskrbe posameznika v domovih za starejše ni bila dovolj. Pri najosnovnejši pokojnini je oskrbovancu v domu ostalo 81 evrov, pri najzahtevnejši mu je zmanjkalo 207 evrov.
V domu s koncesijo, ki jo upravlja zasebnik, so bile storitve še dražje. Oskrba z najzahtevnejšimi težavami je bila 983 evrov ali kar 370 evrov nad povprečno pokojnino.
Podatki so za leto 2016, kakor so jih včeraj v poročilu objavili na Računskem sodišču RS. Stvar danes ni bistveno drugačna oziroma je še slabša. Povprečna pokojnina je 638 evrov, domovi za starejše pa so se v zadnjih treh letih bistveno podražili, letos tudi zaradi višjih plač zaposlenih po dogovoru, ki ga je vlada podpisala s sindikati javnega sektorja.
Vlada za starejše nima denarja, imajo ga tuji vlagatelji
Ob tem, ko v vladi že leta niso naredili nič in tudi zdaj ne kaže, da bodo zares, se v Sloveniji že pojavljajo tujci. Gre za francosko podjetje Orpea Group, ki po navedbah Financ startajo v nakupe več ustanov s koncesijami. Dom starejših občanov v Radencih so že kupili.
Po dostopnih podatkih francosko podjetje v Sloveniji zanimajo vsi domovi s koncesijami, kjer bo možno, bodo odkupovali tudi ostale domove v državni oziroma občinski lasti.
Po navedbah Financ se skupina Orpea za vstop na slovenski trg zanima že približno tri ali štiri leta. Vzporedno z nakupi domov se pogovarjajo tudi o gradnji novih. Za začetek bodo zgradili pet manjših domov v petih slovenskih občinah, za katere so že pridobili koncesije. Gre za konzorcij občin Komenda, Loška dolina, Pivka, Železniki in Žiri. V Komendi so že pridobili koncesijo za 68 mest, v Starem trgu pri Ložu za 51, v Žireh za 56, v Železnikih za 55, v Pivki pa za 64 mest.
Skupno je to 300 postelj v petih občinah, naložba je ocenjena na 25 milijonov evrov ali po 5 milijonov evrov v povprečju za en dom za starejše.
O podjetju iz Francije je na eni od sej občinskega sveta govorila tudi semiška županja Polona Kambič, ko je odgovarjala na vprašanje o izgradnji doma za starejše v Semiču. Dejala je, da država za to ne namenja denarja, da pa se na trgu pojavlja francosko podjetje.
J. M.
