Zakon o dolgotrajni oskrbi s prvim julijem prinaša obvezno plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) opozarja na nujnost jasnih izračunov, kam bo šel pobrani denar. Teh pa ni. Zato obrtnike in podjetnike moti dejstvo, da se bo denar za dolgotrajno oskrbo pobiral na zalogo.
Na današnji seji Upravnega odbora OZS so obrtniki in podjetniki ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, levičarskega aktivista in ustanovitelja Inštituta 8. marec, zato pozvali, da ministrstvo še pred pobiranjem prispevka naredi temeljito analizo.
Hkrati predlagajo znižanje prispevkov za dolgotrajno oskrbo. Ti so namreč zelo naviti. Upokojenci bodo morali plačevati po 1 odstotek davka od neto pokojnine mesečno, zaposleni in delodajalci prav tako po 1 odstotek (skupaj dva), samostojni podjetniki pa po 2 odstotka.
Predsednik OZS Blaž Cvar: “Še vedno ne vemo, kakšen je razrez financiranja. … Še vedno ni jasno, kam bo šel ta denar. Pričakujemo temeljito analizo in zagotovilo, da se bodo sredstva pobirala namensko. Dokler pogojev za izvajanje dolgotrajne oskrbe ni, predlagamo postopno uvedbo prispevka. In dokler ni izračunov, na tako visok prispevek ne moremo pristati.”
Direktor OZS Danijel Lamperger: “Pogrešamo podatke, kakšna je struktura financiranja trenutne dolgotrajne oskrbe in nato kakšna bo struktura financiranja te nadgradnje. Naša zahteva je, da se pobira toliko, kolikor smo sposobni zagotavljati storitve za dolgotrajno oskrbo.”
Državni svetnik Aleš Pulko. “Ljudje bodo raje skrbeli za starejše družinske člane, kot da bi delali za plačo, ki je nižja. Ne vemo, koliko bo znašala urna postavka, ni še nobenih analiz. Kako lahko brez tega pobiramo prispevek za dolgotrajno oskrbo? Vsaka dodatna obremenitev znižuje našo konkurenčnost,« je bil jasen Pulko, ki meni, da bi morali doseči kompromis.
Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS: “Na delodajalski strani so se naredili izračuni, ki kažejo, da v kolikor se pobere 2 odstotka na bruto plačo zaposlenega, se bo pobralo 350 milijonov evrov že letos. Oskrba pa ne bo stala toliko. Najmanj, kar pričakujemo, je, da se naredi podrobna analiza, kaj bo prinesla dolgotrajna oskrba na strani prispevkov. Vse delodajalske organizacije smo pripravljene plačevati toliko, kolikor se dejansko potrebuje za dolgotrajno oskrbo starejših.”
Peter Pišek, podpredsednik OZS: “Tudi obrtniki in podjetniki smo za to, da prispevamo za starejše. Bega nas pa to, ali res sedaj potrebujemo 350 milijonov evrov. Podjetniki moramo načrtovati svoje produkte in storitve, za tem pa morajo biti narejeni stroškovniki. Najprej je potrebna analitika, preveč je nejasnosti.”
Poleg nejasnosti glede finančnega razreza pri dolgotrajni oskrbi, pa je člane UO OZS zmotilo tudi dejstvo, da se bo denar za dolgotrajno oskrbo pobiral na zalogo. Ali drugače, z denarjem bo nekdo upravljal, ne bo pa ta poraba namenska.
Na sestanku je bil navzoč tudi minister Simon Maljevac, ki je dejal: “Financiranje je tridelno. Pri nas je prispevek zaklenjen, viški zbranih sredstev se hranijo v blagajni. Na tri leta se naredi evalvacijsko poročilo, tako finančno kot vsebinsko.” (Kdor razume to latovščino.) Na očitek, da še ni izračunov, čeprav se bodo prispevki začeli pobirati že 1. julija letos, je Maljevac zagotovil, da bodo imeli izračune urnih postavk do 30. aprila. Obljubil je, da bo po tem, ko bodo znani izračuni, odprt za nadaljnjo razpravo.
Kar zadeva kadrovsko problematiko, je pojasnil, da bodo do 1. 7. vstopne točke kadrovsko popolnjene, načrtujejo 128 novih zaposlitev. “Ni težava glede kadrov. Vstopne točke bodo polno delujoče. Glavni kadrovski izziv je dolgotrajna oskrba na domu. Občina se odloči, kdo bo izvajal oskrbo na domu,” je dejal. Lepo. Stvari je preložil na občine.
Da so vstopne točke zgolj administrativne točke, pa je menil Jernej Bortolato, predsednik sekcije za domačo in umetnostno obrt. “Tisti, ki bodo izvajali storitve dolgotrajne oskrbe, so ključni, ne kader na vstopnih točkah. Vemo že sedaj, da kadra za izvajanje dolgotrajne oskrbe ni. In tudi mi rokodelci bomo plačevali 2 odstotka za prispevek, pa se sploh ne ve, kdo bo to izvajal,” je bil kritičen Bortolato.
OZS je sicer ministrstvu predlagala znižanje prispevka ter postopno uveljavljanje prispevka za dolgotrajno oskrbo. Po predlogu OZS bi s 1. 7. prispevek znašal 0,2 % za delodajalca in 0,2 % za delavca (namesto 1 % za delodajalca in 1 % za delavca). Prihodnje leto bi se prispevek po predlogu OZS povečal na 0,3 %, leta 2027 pa bi naredili evalvacijo, ali pobrana sredstva zadoščajo za dolgotrajno oskrbo in ali se sredstva porabljajo namensko.
Več in vir: Obrtnike in podjetnike moti
M. D.
