Revizorji Računskega sodišča so revidirali (pregledali) pravilnost dela poslovanja Občine Črnomelj v letu 2018. Ugotovili so številne nepravilnosti in občini izdali negativno mnenje, saj občina ni poslovala v skladu s predpisi in pogodbenimi določili.
Revizorji so pregledovali pravilnost priprave proračuna in zaključnega računa ter izvrševanje tega v letu 2018, preverili so prodajo nepremičnega premoženja in oddajo prostorov v najem, javna naročila pri investicijah, tekoče transferje, zadolževanje in druga področja poslovanja.
Občino Črnomelj je do 20. decembra 2018 vodila Mojca Čemas Stjepanovič, po tem datumu pa Andrej Kavšek.
Nepravilnosti so ugotovili v naslednjih primerih:
– Obrazložitve proračuna za leto 2018, splošnega dela zaključnega računa proračuna, poročila o doseženih ciljih in rezultatih ter poročila o realizaciji proračuna v prvem polletju 2018 niso bile popolna.
– Občina je po sklepu županje prerazporejala sredstva znotraj proračuna, pri tem ni upoštevala veljavni proračun.
– Županja oziroma župan v poročilu o realizaciji proračuna v prvem polletju 2018 in v zaključnem računu za leto 2018 občinskemu svetu nista poročala o izvršenih prerazporeditvah ter nista določila obsega izdatkov za posamezno 3-mesečje ali drugo obdobje, v okviru katerega smejo neposredni uporabniki plačevati obveznosti.
– Občina ni mesečno načrtovala likvidnosti proračuna in ni vzpostavila evidence o izdanih sklepih o prerazporeditvah.
– Pri plačilu obveznosti iz proračuna občina ni upoštevala zakonskih plačilnih rokov, kar pomeni, da je zamujala s plačili obveznosti.
– V 4 primerih je oddala poslovne prostore, za katere ni sprejela posamičnega programa ravnanja s stvarnim premoženjem, ni objavila namere o oddaji stvarnega premoženja v najem in ni imenovala skrbnika pravnega posla oziroma ga ni določila v pogodbi.
– V 3 primerih je sklenila pogodbe za oddajo prostorov v brezplačno uporabo za nedoločen čas.
– Ponudbe za izvedbo javnih del, ki je presegala zagotovljena sredstva v proračunu občine (v letu 2018 plačano 721.394 EUR), ni izločila kot nedopustne.
– V 2 primerih je prepozno poslala v objavo obvestilo o oddaji javnega naročila in v 5 primerih obvestilo o spremembi pogodbe o izvedbi javnega naročila v času njegove veljavnosti, v 3 primerih pa ni poslala v objavo obvestila o spremembi pogodbe o izvedbi javnega naročila v času njegove veljavnosti. (To pomeni, da je na takšen način pred javnostjo lahko tudi prikrivala dejansko stanje na področju javnih naročil.)
– Od izvajalca del ni pridobila enotnega evropskega dokumenta v zvezi z oddajo javnega naročila, ki bi ga izpolnil podizvajalec.
– V 1 primeru ni pripravila končnega poročila o oddaji javnega naročila.
– Za oddajo dodatnih del v znesku 15.244 EUR ni izvedla ustreznega postopka oddaje javnega naročila. (Občina je tu dela oddala po lastnih merilih.)
– Pred sklenitvijo aneksa za dodatna dela ni obvestila svojega nadzornega organa o spremembi pogodbe.
– S sklenitvijo 2 pogodb je prevzela za najmanj 142.902 EUR več obveznosti, kot je imela za ta namen načrtovanih sredstev v načrtu razvojnih programov. (Kot bi smela)
– Pred uvrstitvijo 2 projektov v načrt razvojnih programov ni pripravila dokumenta identifikacije investicijskega projekta.
– Od izvajalca ni pridobila podaljšanja veljavnosti zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, prepozno je pridobila kavcijsko zavarovanje za odpravo napak v garancijskem roku in bančno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku, menico za odpravo napak v garancijskem roku pa je pridobila v prenizki vrednosti.
– Sklenila je aneks k pogodbi za dodatna dela v znesku 15.244 EUR, kar glede na pogodbena določila ni bilo dopustno.
– Sklenila je aneks za dodatna dela v vrednosti najmanj 10.974 EUR po zaključku del. (To ni dovoljeno.)
– Občina ni v celoti izvajala nadzora nad poslovanjem pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine.
– 2 nepridobitnima organizacijama je dodelila in izplačala sredstva v skupnem znesku 2000 EUR, ne da bi prej izvedla javni razpis.
– Objava javnega razpisa na področju športa ni vsebovala vseh obveznih sestavnih delov.
– Komisija je prepozno pozvala vlagatelja za dopolnitev nepopolnih vlog.
– 4 izvajalcem športnih programov je poleg sredstev, dodeljenih na podlagi javnega razpisa na področju športa, dodelila in izplačala sredstva v skupnem znesku 4360 EUR, ne da bi prej izvedla javni razpis.
– Na svetovnem spletu ni objavila dokumentacije o vseh zahtevanih javno dostopnih informacijah javnega značaja v zvezi z javnim razpisom na področju športa.
– 4 izvajalcem kulturnih projektov je dodelila in izplačala sredstva v skupnem znesku 11.200 EUR, ne da bi prej izvedla javni razpis oziroma javni poziv.
– V Odloku o proračunu Občine Črnomelj za leto 2018 ni določila obsega zadolževanja pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine in ni v celoti izvajala nadzora nad zadolževanjem pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine.
Poročilo revizorjev ima kar 56 strani, kjer natančno pojasnjujejo in dokazujejo vsako ugotovljeno nepravilnost. Dostopno je tukaj: Računsko sodišče
Računsko sodišče je Občini Črnomelj podalo priporočila za izboljšanje poslovanja. Zapisali so, da je občina med revizijskim postopkom, kjer je bilo mogoče, sprejela ustrezne popravljalne ukrepe za odpravo razkritih nepravilnosti oziroma ukrepe, ki bodo zmanjšali možnost nastajanja istovrstnih nepravilnosti v prihodnje.
Večina nepravilnosti se sicer nanaša na čas, ko je občino vodila Mojca Čemas Stjepanovič. Na veliko stvari smo v tistem času opozarjali tudi na našem portalu in bili večinoma deležni žolčnih odzivov.
Razvidno je tudi, da so se nekatere stvari iz časov prejšnje županje vlekle še naprej tudi v čas novega župana, nato so to popravljali in odpravljali, kjer je bilo možno.
Dejstvo je tudi, da revizorji Računskega sodišča ne preverijo prav vsako računovodsko postavko, saj to ni mogoče in bi zahtevalo ogromno časa, zato je v poročilu uvodoma tudi zapisano, da so pregledali le del poslovanja.
Na zdajšnjem vodstvu občine pa je, da se iz tega nekaj naučijo in napak ne ponavljajo več. Hkrati je poročilo Računskega sodišča tudi usmeritev občinskemu nadzornemu odboru pri opravljanju njihovega dela. Vsaka občina ima namreč nadzorni odbor, ki res to delo ne opravlja poklicno, vendar pa so njihovi člani običajno strokovnjaki na svojem področju in stvari razumejo.
V občinah sicer pogosto poslujejo po svoje, očitno računajoč na to, da jih revizijska roka ne bo zadela. Revizorji poslovanja občin namreč ne pregledujejo vsako leto. V Črnomlju je bilo to celo prvič, Računsko sodišče RS pa je začelo z delom leta 1996.
Računsko sodišče RS je letos izdalo 41 revizijskih poročil, pri tem se jih je 13 nanašalo na občine. Izdali so 11 negativnih mnenj, od tega občinam 10, nam je sporočila Helena Lovše, predstavnica računskega sodišča za javnost.
Dodajmo, da so negativne ugotovitve za Občino Črnomelj ene obsežnejše doslej.
J. M.
