Občina Črnomelj je “poskrbela” za pregrešno dragi obnovi hiš dveh črnomaljskih kulturnikov: rojstne hiše Otona Župančiča na Vinici za pregrešnih 680.000 evrov in rojstne hiše Mirana Jarca v Črnomlju za kar 1.100.000 evrov. Skupno: 1.780.000 evrov ali protivrednost 15 novih stanovanjskih hiš je stala obnova dveh hiš.
Krepko večino, 85 % odstotkov, je prispevala EU. Zakaj so opustili Kulturni dom Črnomelj?
Stavba Kulturnega doma Črnomelj je v lasti Republike Slovenije, z njo v imenu države upravlja Ministrstvo RS za kulturo. Stavba je v slabem stanju, kar sicer ni od včeraj. Ministrstvo smo zato vprašali, kako je s tem in kdo upravlja z domom. Odgovorili so nam, da je uporabnik doma Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj (ZIK), ki ga vodi Nada Žagar.
Pred letom 1999 je bila imetnica pravice uporabe na družbeni lastnini Občina Črnomelj. Tega leta pa je postala pravnomočna odločba o denacionalizaciji. In od takrat dalje si naj bi tako ministrstvo kot občina prizadevali za ureditev uporabe kulturnega doma. Na ministrstvu so za portal Moja Dolenjska pojasnili, da so “od leta 2008 do 2013 potekala prizadevanja za neodplačen prenos kulturnega doma v last občine”. Kot razlog za prenos so navajali “javni interes”.
Vendar pa je Občina Črnomelj odstopila in je neodplačen prenos kulturnega doma odklonila. “Od namere je odstopila,” navajajo na kulturnem ministrstvu. Kot je možno razbrati, se je to zgodilo v prvi polovici leta 2014, v volilnem letu, ko se je takratna (in zdajšnja) županja Mojca Čemas Stjepanovič vnovič potegovala za mandat. Domnevamo, da je bilo nato v predvolilnih soočenjih lepše slišati, da kulturni dom ni v domeni občine, zato za to “nacionalno sramoto”, kot je to tudi sama poimenovala v začetku leta 2014, občini ni treba skrbeti.
Po odstopu občine, da bi na to prenesli lastništvo kulturnega doma in s tem tudi upravljanje, po navedbah ministrstva pa zdaj že nekaj let poteka postopek za ureditev pogodbene uporabe oziroma upravljanja.
Kulturni dom sredi Črnomlja je torej od vseh nas, države, občina se ga odreka, ta propada, ministrstvo za kulturo pa za letos v njem načrtuje le obnovo dotrajanega sistema centralnega ogrevanja. Navajajo, da sta v teku pregled stanja in priprava popisov za izbor najugodnejšega izvajalca za izvedbo ogrevanja.
S kakšno lahkotnostjo se odrekajo tudi dediščini NOB
Zakaj se je Občina Črnomelj odrekla prenosu Kulturnega doma Črnomelj iz države v njeno last, ni razumljivo. Lahko sicer domnevamo, da je bilo to povezano tudi s slabim stanjem doma. Vendar pa je bilo prav v tem domu leta 1944 prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, pri čemer je – tudi v strankah, ki danes vodijo Občino Črnomelj – še vedno čutiti poseben ponos in zanos. Ne samo to, kulturni dom je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Z malo iznajdljivosti in nato veliko dela pa bi za temeljito obnovo stavbe lahko pridobili veliko denarja. Ne samo državnega, tudi evropskega.
Ne samo nacionalna, tudi velika črnomaljska sramota
Namesto tega pa je črnomaljska županja že v začetku leta 2014 za časnik Delo potožila, da ministrstvo “za svoj objekt doslej še ni prispevalo ničesar”, da projekt ni uvrščen niti v program za kulturo do leta 2017. Bila je ogorčena: “To je nacionalna sramota!” Res je, ampak ta dom stoji v Črnomlju in je črnomaljska sramota!
Na ministrstvu so namreč že januarja 2014 povedali, da se z občino že dalj časa pogovarjajo o načinu in obsegu sanacije doma in tudi o možnosti brezplačnega prenosa lastninske pravice na občino, vendar pa jim občina “končnega soglasja še ni posredovala”. Na Delu so potem županjo vprašali, zakaj občina kulturnega doma noče prevzeti v last in posest. Županja pa jim je odvrnila: “Dom si želimo prevzeti v dobri kondiciji.”
Več kot tri leta pozneje ni nič drugače. Dom je še v slabši kondiciji, ministrstvo za kulturo pa vodi stranka, katere predstavnica je tudi črnomaljska županja.
Pri domu tako, drugje drugače
Če bi črnomaljsko županjo morda še lahko razumeli, pa razumevanje povsem splahni ob dejstvu, da so v Občini Črnomelj v zadnjih letih izvajali kar dve prenovi stavb, prav tako kulturnih spomenikov. Gre za prenovo rojstne hiše pesnika Otona Župančiča na Vinici in prenovo rojstne hiše pesnika Mirana Jarca v Črnomlju. Prenovi obeh hiš pa sta bili gromozansko dragi, vendar pa je 85 odstotkov upravičenih stroškov krila Evropska unija. Šlo je torej za krepko večino evropskih sredstev. Zakaj se Občina Črnomelj na podoben način ni lotila prenove Kulturnega doma Črnomelj, je neznanka. Ali pa tudi ne, glede na to, da je za nekaj takšnega potrebnega tudi ogromno dela, znanja in energije.
Pa poglejmo, kolikšni so bili stroški obnov hiše Otona Župančiča na Vinici in rojstne hiše Mirana Jarca v istoimenski črnomaljski ulici, katere cesta je – mimogrede – “razbita”, da bi bila skoraj težko slabša bolj kot je.
Prenova Župančičeve hiše za rekordnih 680.000 evrov
Za Župančičevo hišo oziroma njeno obnovo je občina namenih kar 680.000 evrov. Obnavljala jo je več let, županja in zdajšnji minister za kulturo Anton Peršak (takratni državni sekretar) pa sta prenovljeno stavbo uradno odprla sredi novembra 2015. Za obnovo je bilo plačanih rekordnih 680.000 evrov. Od tega je bilo 404.000 evrov evropskih sredstev, preostanek 276.000 evrov pa naj bi šel iz črnomaljskega proračuna. Mimogrede, poznavalci razmer nas opozarjajo, da je bil znesek za obnovo Župančičeve hiše na Vinici gromozansko velik, da bi za ta denar morali imeti že zlate kljuke. Ali so te vgrajene ali ne, nismo preverjali.
Zlatih kljuk pa zagotovo nima Jarčeva hiša, cena obnove kar 1,1 milijona evrov
Slednje, da pač rojstna Jarčeva hiša v Črnomlju nima zlatih kljuk, smo se prepričali sami. Ima pa dvigalo, kar naj bi bilo v njihov poseben ponos in domnevno atrakcija za črnomaljske prebivalce. Vsaj tako so nam predstavljali ob enem od dnevu odprtih vrat. Dvigalo sicer ni delovalo, ni pa bilo videti niti preveč varno. Koga imajo za norca, da gre tu za neko posebnost, pa je že druga zgodba. Kakorkoli, Občina Črnomelj je veliko denarja namenila tudi za Muzej Črnomelj oziroma Mestno muzejsko zbirko, čigar stavba stoji v Ulici Mirana Jarca 3 v Črnomlju (nekdanja glasbena šola), sicer pa je rojstna hiša slovenskega pesnika in pisatelja Mirana Jarca. Julija 2013 so lokalni mediji poročali, da je bila stavba leta 2009 razglašena za kulturni spomenik, novembra 2011 pa so začeli z njeno obnovo. Ta je stala kar 1.100.000 evrov, pri čemer je 85 odstotkov prispevala Evropska unija, ostalo pa črnomaljska občina. Če izračunamo, je EU prispevala kar 935.000 evrov, preostalih 165.000 evrov pa Občina Črnomelj. Stavba je sicer lepo obnovljena, tudi muzejska zbirka je lepa, vendar pa je bila tudi tu cena absolutno zelo visoka.
Če potegnemo črto. Zakaj?
Obnavljali so Župančičevo rojstno hišo na Vinici – za 680.000 evrov, obnavljali so Jarčevo rojstno hišo v Črnomlju – za 1.100.000 evrov. Pri obeh naložbah je EU prispevala 85 odstotkov priglašenih stroškov obnove. Zakaj, za vraga, niso obnavljali ali ne obnavljajo še Kulturnega doma Črnomelj? Odgovore morda najdemo že kmalu.
T. M.
Pripis: V prihodnjih dneh bomo predstavili poslovanje zavoda ZIK.
