Letošnje leto bo super volilno leto, volivci in volivke se bomo na volitve odpravili trikrat, v državni zbor, predsedniške in občinske. Konec leta 2022 pa bodo potekale še volitve v Državni svet RS.
Kaj lahko pričakujemo, kakšne so napovedi in ali je možno pričakovati, da bodo ljudje spet podprli t. i. nove obraze?
Znani politični analitik Črnomaljec Miloš Čirič je o tem pojasnil naslednje:
“Kljub temu, da je super volilno leto, pa so državnozborske volitve ključne za to, kaj se bo zgodilo s Slovenijo. Ali se bo prestrukturirala in ohranila ali celo izboljšala konkurenčnost, ali pa bomo zaostali in se še dolgo kesali, tako kot to počno Katalonci glede osamosvojitve. Svet se namreč silovito spreminja in ne bo čakal na nas.
Na teh volitvah je zgolj ena stranka lahko mirna. Doseg SDS se giblje med 20 in 30 % – odvisno od volilne udeležbe. A še nikoli ni šla na volitve s takšne pozicije kot sedaj.
NSi ima doseg med 5 in 10 %. Stranka s potencialom tudi za več, a ima še par stvari za razčistiti, tako da menim, da bo šele potem zasijala v polnem sijaju.
S podpisom koalicije KUL so si sodelujoče stranke zavezale “roke” in bi že same volitve pomenile hudo streznitev, še posebej zato, ker delujejo zgolj na jezi. Jeza pa ni privlačna za stale, razen za jezne. Zato tudi nikakor niso sposobne doseči preboja. Vstop Goloba bo še dodatno poslabšal njihovo pozicijo. Glede na dve raziskavi, ki sem ju videl, dobesedno posrka LMŠ in SAB ter lep del SD in malo Levice. Zelo malo pa posega med t. i. neopredeljene volivce, kar nakazuje, da bo zgolj premešal karte na levi. S kakšnim nelagodjem gledajo nanj v omenjenih strankah, lahko opazujete tudi v komentarjih njihovih podpornikov v Večeru, Delu in Dnevniku.
Gibanje Povežimo Slovenijo ima zelo pozitiven trend in edino resneje posega med prej neopredeljene volivce. Zanimivo je tudi to, da so njeni volivci daleč najbolj pozitivno naravnani, kar je tudi čustvo, ki je najbolj gravitacijsko privlačno. Ravno zato napovedujem dvoštevilčno številko za Povežimo Slovenijo. Tudi zato, ker so izjemno aktivni na terenu.
Veliko je tudi drugih strank, za katere pa v ključnih trenutkih ne bo dovolj pozornosti. Ljudje se namreč prično resno zanimati za politiko šele kak mesec ali dva pred volitvami. Izkušnje kažejo, da za kaj več kot so omenjene stranke in gibanje ne bo dovolj javne pozornosti.
Možnosti ob nižji udeležbi imajo, kot zaenkrat kaže, samo še tisti, ki bodo močno delali na terenu, kot npr. SNS in Naša dežela.”
(Objavljeno v tiskani številki Demokracija št. 52, 30. decembra 2021.)
M. D.
