Res je, da kurjenje vlažne kurjave, predvsem drv, predstavlja določeno obremenitev za okolje, res nenavadno in nekoliko skregano z zdravo pametjo pa je, da lahko država posameznika kaznuje, če uporablja prevlažno kurjavo. In to z kaznijo od 1.200 do kar 4.100 evrov.
Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav določa, da se lahko v mali kurilni napravi, razen v odprtem kaminu, uporabljajo naravni les in lesni ostanki, v katerih delež mase vode na maso vlažnega lesa ne sme presegati 20 odstotkov, razen če se gorivo uporablja v napravah, ki so po navedbah proizvajalca primerne za gorivo z večjo vsebnostjo vode. Upravljavec kurilne naprave, ki je fizična oseba, se za prekršek iz tega naslova kaznuje z globo od 1.200 do 4.100 evrov. Slednje z drugimi besedami pomeni, da vas lahko inšpektor za varstvo okolja kaznuje z nekaj tisoč evrov visoko globo, če dimnikar pri izvajanju obratovalnega monitoringa vaše kurilne naprave ugotovi, da vlaga v kurjavi presega 20 odstotkov.
Takšna neživljenjska ureditev je očitno zmotila tudi nekatere poslance. Poslanec SDS Jože Tanko je tako na ministra za okolje in prostor Jureta Lebna naslovil pisno poslansko vprašanje, ali namerava odpraviti tovrstne nesorazmerne kazni za kurjenje drv, ki nimajo primerne vlage.
Tanko se, kot je zapisal v poslanskem vprašanju, zaveda, da kurjenje vlažnih drv predstavlja določeno obremenitev za okolje, a dejstvo je, pravi, da se lesne kurjave poslužujejo predvsem na podeželju, kjer na ta način kompenzirajo druge drage vire kurjave. Poleg tega lahko kurilna sezona velikokrat prehiti njihova načrtovanja in se pripravljeni les ne more posušiti v zadostni meri, opozarja.
“Če upoštevamo navedeno, bodo globe pogosteje doletele že tako ekonomsko šibkejše sloje prebivalstva, ki si drage kurjave ne morejo privoščiti,” pravi in dodaja, da je predpisana globa nesorazmerna s posledicami prekrška. Ministra zato poziva, naj nesorazmernost odpravi.
M. A.
