V nedeljo bomo volivci in volivke na volitvah odločali, komu bomo za naslednja štiri leta zaupali vodenje vlade. Tokratne volitve bodo še posebej pomembne za Belo krajino, saj je to eno od slabše razvitih območij Slovenije, ki je že štiri leta brez svojega poslanca v državnem zboru.
Bela krajina je volilni okraj, kjer se kandidati le stežka prebijejo v parlament, kar se kaže tudi v tem, da je ta del Slovenije do zdaj v državnem zboru imel le malo svojih predstavnikov. Da se je nek kandidat prebil v državni zbor, je morala njegova stranka doseči zelo dober volilni izid na državni ravni, poleg tega pa je moral v svojem volilnem okraju, ki obsega občine Črnomelj, Metlika in Semič, prepričljivo opraviti tudi s protikandidati.
Po mnenju poznavalcev ima letos največje možnosti, da postane predstavnica Bele krajine v državnem zboru, kandidatka SDS Maja Kocjan. Stranki, na listi katere kandidira, vse javnomnenjske ankete namreč napovedujejo, da bo prepričljivo zmagala na volitvah, poleg tega je Kocjanova v Beli krajini precej prepoznavna. Navedeno sicer ne pomeni, da bo Kocjanova tudi avtomatsko izvoljena, saj je to odvisno od tega, ali bo dobila dovolj veliko število glasov, da ji ta preboj tudi uspe.
Kocjanova je svojo politično kariero začela kot predsednica podmladka SDS v Črnomlju. Kmalu zatem je prevzela vodenje občinskega odbora SDS Črnomelj in postala tudi občinska svetnica. Danes je tudi pomočnica generalnega sekretarja SDS.
V času migrantske krize leta 2016 je bila pobudnica Civilne iniciative Bela krajina, ki je združila različno misleče Belokranjce v boju proti postavitvi migrantskega centra v Črnomlju. Iniciativa je bila uspešna, saj je vlada na koncu odstopila od te namere.
V svojem programu Kocjanova napoveduje, da se bo v primeru izvolitve v državnem zboru zavzela za sprejetje posebnega zakona o Beli krajini, s katerim bi država po zgledu Pomurja temu delu Slovenije namenila posebna razvojna sredstva. Zavzela si bo tudi za pospešitev izgradnje 3. razvojne osi od Novega mesta do Metlike ter do Semiča in Črnomlja, pri čemer bi se dela začela veliko prej, kot to napovedujejo trenutni vladni načrti, ki začetek del postavljajo nekje v čas po letu 2025. Napoveduje tudi zavzemanje za veliko bolj odločne ukrepe za reševanje migrantske in romske problematike.
V svoji volilni kampanji je stavila predvsem za pristen stik z volivci in volivkami, saj je, kot pravi, obiskala skoraj tri četrtine vseh vasi in naselij, ki jih premore Bela krajina. Kot pravi, bi obiskala vse, če je le ne bi prej prehitele volitve.
Med preostalimi kandidati je najbolj resen tekmec Kocjanove kandidat SD Jaka Birkelbach, čeprav so njegove realne možnosti za izvolitev po mnenju poznavalcev kar nekaj manjše, kot so možnosti kandidatke SDS. SD je namreč v zadnjem času izgubila precej podpore med volivci, pri čemer javnomnenjske ankete kažejo, da bi se uvrstila šele na tretjo ali morda celo četrto mesto. To pa Bilkerbachove možnosti za izvolitev bistveno zmanjšuje.
Birkelbach, sicer predsednik KS Črnomelj, sodeč po njegovih javnih objavah kampanje od vrat do vrat ne vodi, zato pa stavi na skupna srečanja z volivci. V sredo se je, na primer, mudil na skupinskem srečanju z volivci v Semiču. Sodeč po posnetkih, so Semičani do tovrstnih predvolilnih shodov bolj zadržani, je pa bilo zato toliko bolj veselo, ker sta na shodu zaigrala brata Slavko in Tone Plut.
Ob svoji napovedi kandidature je Birkelbach izrazil zavedanje, da pot do parlamenta ne bo lahka in bo zahtevala veliko odrekanja in pozornosti. V svoji volilni zgodbi »vsem obljubljam, da bom pristen, pošten in zavzemajoč vse za dobrobit Bele krajine«, je zapisal.
Poleg Kocjanove in Birkelbacha v Beli krajini kandidirajo še Erika Cerar (NSi), Iztok Štefanič (SMC), Anton Zvone Kambič (Dobra Država), Vesna Fabjan (LMŠ), Silvo Grdešič (DeSUS), Tadeja Romih (SLS), Sergej Čas (SNS), Majda Povše (Levica).
Vir: Facebook; naslovna foto: Travelling Weasels
C. R.
