V Občini Šentrupert je precej nejasnosti, v javnosti se postavlja veliko vprašanj tako o razvoju, njegovem pomanjkanju, korupcijsko tveganem vodenju in podobno.
Nekaj vprašanj o tem, kakšno je dejansko stanje v občini, smo zastavili Andreju Martinu Kostelcu, strokovnjaku za področje financ in kontrolinga. Kostelec je sicer zaposlen v mednarodnem podjetju, odraščal in šolal se je v slovenskem okolju v Argentini. Po poklicu je diplomirani ekonomist, končal je tudi podiplomski študij na Inštitutu ESEADE v Buenos Airesu. Od leta 2008 živi v Sloveniji, leta 2012 pa sta si z ženo ustvarila dom v Šentrupertu. V tem kraju ima namreč globoke korenine po očetovi strani. Njegov stric Marko se je preselil v Šentrupert leta 1890 in postal znan trgovec v tako imenovani Kostelčevi hiši. Ravno v tej hiši pa zdaj živita tudi Andrej Martin Kostelec z ženo. Šentrupert tako dobro pozna in stvar lahko tudi z vidika svojih mednarodnih izkušenj in strokovnega znanja lahko dobro oceni.
Kako ocenjujete razvoj občine Šentrupert, bi bil ta lahko bistveno boljši? Edino, kar širše poznamo, je projekt Kozolci.
Razvoj Občine Šentrupert je zelo počasen, celo zaustavljen. Občina bi bila seveda lahko bistveno bolj razvita kot je zdaj. Pri tem se lahko ozremo samo po nekaterih sosednjih občinah in takoj opazimo velike razlike. V zadnjih tridesetih letih se v Šentrupertu ni veliko naredilo.
Če pomislimo samo na to, da veliki tovornjaki prečkajo glavni trg, je že vse jasno. Infrastruktura ni prilagojena obstoječim objektom. Obvoznica je nujna prioriteta, kakor tudi ostala cestna povezava tako v središču občine kakor po vaseh, kjer je treba zgraditi asfaltne povezave. Proračun je treba usmeriti v razvoj in bo bistveno boljši.
Ja, projekt Kozolci obstaja, ima nekaj manj kot 20 kozolcev od 60, ki naj bi jih financirala EU.
Zakaj ni razvoja, po vašem mnenju?
Razvoj je omejen, ker ni koordinacije med podjetji in mladimi izobraženi, ki se kronično izseljujejo in iščejo priložnost v večjih mestih ali v tujini. Morali bi razviti iniciative za dodatne ponudbe v gospodarstvu, v turizmu,v kmetijstvu in seveda nuditi prostor za razvoj mladih, ki resnično nimajo kje se družiti.
Pod zdajšnjim vodstvom Ruperta Goleta se ustvarja vtis, da je občina korupcijsko zelo tvegana. So to zgolj občutki ali pa je to zaznavati tudi med ljudmi?
Ja, jaz osebno in večina ljudmi, s katerim se pogovarjam, smo zaskrbljeni glede tveganega stanja v občini. To je tudi posledica mankajočega poročanja s strani občinskih organov. Vemo, da je občina zelo zadolžena, vendar ne vemo, kolikšen je v resnici ta dolg, in tudi se ne ve, koliko tveganja izhaja iz tožb, v katerih naj bi se znašla občina. To bi morali občinski organi pojasniti javnosti.
Veliko je zapletov glede Puščave in lesarskega centra. Kako je s tem, kaj se tam pravzaprav dogaja?
Kolikor mi je znano, je bilo občinsko zemljišče v Puščavi, ki je bilo podarjeno Občini Šentrupert s strani Slovenske vojske, prodano v času, ko to zemljišče ni izpolnjevalo pogojev za prodajo. Kupoprodajna pogodba pa še ni vpisana v zemljiško knjigo, kjer naj bi bilo več razlogov, ki bi jih morala občina pojasniti. Namen je bil, da se zgradi predelovalni lesni center, ki naj bi bila priložnost za nova delovna mesta. Občinski organi molčijo, kljub temu da je ta zadeva v preiskovalnem postopku.
Glede na nekatera sporočila naj bi bil na Puščavi, na prostoru nekdanje vojašnice, predviden celo rezervni migrantski center. Imate kaj več informacij o tem?
O tem nisem nikoli nič slišal od nobenega. Mislim, da ta informacija ni verodostojna. V tem primeru bi šlo za državno potezo, ne pa občinsko.
A. L.
