Na sojenju Janši že na začetku padla senca dvoma v nepristranost sojenja

Potrditev, da gre za politični konstrukt: Janši bodo sodili politični nasprotniki.

Z ene od sej na Okrožnem sodišču v Celju (Foto: arhiv)

Na celjskem sodišču se je včeraj začelo sojenje predsedniku SDS Janezu Janši v zadevi Trenta, a že takoj na začetku je padla senca dvoma v nepristranost sojenja. Sodišče namreč ni ugodilo Janševi zahtevi, da v senatu ne moreta sedeti sodnika porotnika, tesno povezana z njegovimi političnimi nasprotniki.

Tako že v začetku obstaja utemeljen dvom v to, da bodo Janši sodili pošteno. Nekaj podobnega smo sicer že videli v zadevi Trenta.

Potem, ko sta dva naroka v avgustu odpadla, je začetek septembra prinesel nadaljevanje sojenja v zadevi Trenta. Trije soobtoženi – Janez Janša, Klemen Gantar in Branko Kastelic, zastopajo jih odvetniki Franci Matoz, Martina Žaucer Hrovatin in Gorazd Fišer (sicer v preteklosti znan kot tožilec) – so znova sedli na zatožno klop. Le dan prej so dobili obvestilo, da je sodišče zavrnilo zahtevo po izbiri novih sodnikov porotnikov, ker da izločitev ni nobenih utemeljenih razlogov. Janši bosta tako poleg sodnice kot sodnika porotnika sodila Suzana Žinić in Andrej Volk. Žinićeva je vodja pravne službe na občini Velenje in dolgoletna, očitno tudi tesna, sodelavka vidne članice SD Andreje Katič, Volk pa je dvema desetletjema v Šoštanju kandidiral za občinskega svetnika na listi stranke LDS, ki je veljala za ostro nasprotnico SDS.

Zanimivo je tudi, da se sodišču s sojenjem kar naenkrat zelo mudi. In to navkljub temu, da je doslej minilo 10 let, da so včeraj na sodišču sploh prvič prebrali obtožnico. 10 let!

Na prihodnjem naroku 17. septembra, ki ga je sodišče razpisalo na Janšev rojstni dan, bodo zaslišali prve priče. Sodnica Cvetka Posilovič pa je za nadaljevanje do konca leta razpisala kar šest narokov. Zadnji bo manj kot teden dni pred božičem.

Kot vse kaže, se nam tako obeta še en politični proces, podoben kot v zadevi Patria, Spomnimo. Takrat so mnogi pravniki in drugi opozarjali, da proces nima osnove, da so kršene Janševe pravice do poštenega sojenja in da bo zadeva na koncu padla. Slednje se je na koncu tudi zgodilo, a odgovarjal ni nihče iz sodstva.

Sicer pa primerjava primerov Trenta in Patria pokaže, da je zadeva Trenta še bolj absurdna, v tem primeru gre namreč za prepiranje z zdravo pametjo, kot je to označil tudi Janša. Očitajo mu, da je zemljišče ob Soči prodal dražje kot ga je kupil.

Primer vodi tožilec Boštjan Valenčič, ki je bil za dolgo vlečenje zadeve že nagrajen z vmesno nagrado. Postal je predsednik Društva slovenskih tožilcev. In to brez enega samega vidnega rezultata svojega dela. Razen seveda absurdne obtožnice Trenta.

A. V.