Predsednik vlade Robert Golob je v ponedeljek v državnem zboru znova ponovil trditev, da je njegova vlada februarja, ko so se pokojnine zvišale za 8,8 odstotka, zagotovila najvišji dvig pokojnin do zdaj.
Pri tem je Golob zavajal, saj slednje ne drži.
Februarska uskladitev pokojnin v skupni višini 8,8 odstotka namreč ni najvišje zvišanje pokojnin v zgodovini samostojne Slovenije, saj je bila po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) višja julija 1992, ko je znašala 15,7 odstotka.
Ob tem je treba tudi vedeti, da je šlo v tem primeru za uskladitev pokojnin z inflacijo, ki jo zahteva zakon, in ne za zvišanje, ki bi si ga želela vlada. Dejansko torej ni šlo za zvišanje, pač pa le za ohranjanje realne vrednosti višine pokojnin, ki ga zahteva zakon.
Sistemski pokojninski zakon (ZPIZ-2), uveljavljen z letom 2013, namreč določa, da je treba pri februarski uskladitvi sešteti 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. Povprečna bruto plača za leto 2023 je bila v primerjavi z letom 2022 nominalno višja za 9,7 odstotka, pri čemer 60 odstotkov tega povišanja znaša 5,82 odstotka. Povprečna letna inflacija v letu 2023 pa je bila 7,4 odstotka, pri čemer 40 odstotkov te rasti znaša 2,96 odstotka.
Bolj povedni podatki od višine uskladitve v odstotku, torej nominalne uskladitve, so podatki o realni rasti pokojnin. Ti kažejo, da so se v obdobju od leta 2010 do leta 2023 pokojnine realno najbolj povečale v prvi polovici leta 2020, ko je vlado vodil Janez Janša, in sicer za 4,7 odstotka.
A. V.
