Župani 11 občin Jugovzhodne Slovenije in Posavja so 9. avgusta v državni zbor z več kot 30 tisoč podpisi volivk in volivcev vložili predloge sprememb štirih zakonov za zaščito otrok iz težkih socialnih okolij, med njimi tudi romskimi. Upali so, da bo vladajoča koalicija zmogla toliko poguma in bo pri reševanju te problematike naredila korak naprej.
Kot zdaj kaže, pa bo ostalo le pri upanju. Tako županov kot državljanov na območju Dolenjske, Bele krajine, Kočevsko-ribniškega in Posavja.
Predlogi sprememb zakonov so se nanašali na področje izobraževanja, socialne politike, trga dela in vozniških dovoljenj.
V Zakonu o socialno varstvenih prejemkih bi se v primeru neobiskovanja osnovne šole in zapadlih dolgov do javnih subjektov socialna pomoč izplačala v materialni obliki za osnovne življenjske potrebščine, čemur je tudi sicer namenjena. Posledice, ki sicer nastanejo v primeru neizpolnjevanja obveznosti, za prejemnike socialne pomoči ne veljajo, saj izvršba ni možna. V praksi se pojavljajo primeri, ko ima posameznik tudi 130 neizterjanih prekrškov.
Po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih bi se otroški dodatek v primeru neobiskovanja osnovne šole izplačal v materialni obliki in znižal za tretjino, če otrok ne bi nadaljeval šolanja v srednješolskih programih.
Zakon o urejanju trga dela bi se dopolnil s podaljšanjem maksimalne vključenosti posameznika v javna dela iz dveh na štiri leta in bolj poenostavljeno napotitvijo brezposelne osebe na delo.
V Zakonu o voznikih bi se uvedel pogoj za opravljanje vozniškega izpita z devetletnim obiskovanjem osnovne šole in zaključenim sedmim razredom osnovnošolskega programa.
Kdo je bil za in kdo proti?
Predloge zakonov, ki so jih pripravili v občinah in v državni zbor vložili s podporo podpisov več kot 30 tisoč državljanov, so najprej obravnavali v komisijah Državnega sveta RS, kjer so predloge podprli.
Vlada RS nato predlogov ni podprla, menda argumenti naj ne bi bili dovolj prepričljivi, nekaterim celo nasprotujejo.
Predlogi so bili nato obravnavani v matičnih delovnih telesih Državnega zbora RS, in sicer v Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter v Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor. Oba odbora sta kljub podpori članov opozicijskih strank predloge, razen v delu, ki se nanaša na podaljšanje maksimalne vključenosti posameznika v javna dela iz dveh na štiri leta, zavrnila.
Sprememb, s katerimi bi dopolnili ali preoblikovali predloge občin, v koaliciji niso vložili. S tem se je zakonodajni postopek zaključil. Volivkam in volivcem pa je bila odvzeta možnost, da bi o njihovem predlogu odločal državni zbor.
Obljube: mehke vsebine niso rešitev
V vladajoči koaliciji (Svoboda, SD in Levica) so nato obljubili, da bodo do konca leta 2023 pripravili svoje predloge sprememb. Do konca leta je še slab mesec. V občinah pa zdaj opozarjajo, da je možno pričakovati, da bodo šli vladni predlogi za urejanje stvari v smeri t. i. mehkih vsebin, programov, kot so socialna aktivacija, večnamenski romski centri, zaposlitev dodatnih strokovnih delavcev itd.
Z novomeške občine ob tem opozarjajo, da je bilo v letu 2022 za različne mehke vsebine na nivoju države namenjenih več kot 2,5 milijona evrov, z upoštevanjem sredstev za osnovne šole skupaj okrog 10 milijonov evrov. “T. i. mehke vsebine tečejo že vrsto let, zagotovo so pomembne in potrebne, a glede na dogajanje v okolju le te (žal) niso dovolj,” dodajajo.
Župani zato utemeljeno pričakujejo, da bo Vlada RS pripravila konkretne zakonske predloge, ki bodo učinkovito reševali navedeno tematiko. Sprašujejo se tudi, ali so bili podpisi volivk in volivcev sprejeti dovolj resno? (vir)
A. L.
