Slovenija je država z največjo davčno obremenitvijo srednjega razreda v EU, je pokazala raziskava münchenskega inštituta Ifo. V tej skupini so še Danska, Belgija, Nemčija, Finska, Litva in Nizozemska, najnižje pa je davčno breme za srednji razred v Španiji, Grčiji, Estoniji, na Portugalskem, Cipru ter v Bolgariji in Romuniji.
Kot so ta teden sporočili iz münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo, kjer so raziskavo opravili v sodelovanju z organizacijo EconPol Europe, so dohodki srednjega razreda v EU najvišji v Luksemburgu, na Danskem, Finskem, v Avstriji in na Švedskem, najnižji pa v vzhodnoevropskih državah.
Najnižje dohodke v povprečju prejema srednji sloj v Bolgariji in Romuniji, vendar obenem življenjski stroški v teh dveh državah dosegajo le polovico povprečja EU, so izpostavili avtorji raziskave.
Srednji razred so opredelili kot gospodinjstva, ki zaslužijo med 75 in 200 odstotki povprečnega dohodka v svoji državi.
Največjo kupno moč imajo srednji razredi v Luksemburgu, Avstriji, Nemčiji in na Finskem. Najnižja je kupna moč srednjega razreda v vzhodni Evropi, a se zaostanek za zahodno Evropo ob upoštevanju ravni cen zmanjšuje.
Države z največjo davčno obremenitvijo srednjega razreda so Slovenija, Danska, Belgija, Nemčija, Finska, Litva in Nizozemska. Najnižje pa je davčno breme za srednji razred v Španiji, Grčiji, Estoniji, na Portugalskem, Cipru ter v Bolgariji in Romuniji.
Slovenska vlada medtem napoveduje nove davke. Lani je preprečila uveljavitev davčne razbremenitve plač v prihodnjih petih letih, ki jo je sprejela vlada Janeza Janša. Nedavno je bil sprejet nov davek za sanacijo po poplavah, minister za finance Klemen Boštjančič napoveduje nove davke.
A. V.