Okrajno sodišče v Novem mestu je preklicalo javno dražbo, na kateri bi za dolg v višini 507,17 evra prodajali stanovanje na Klemenčičevi ulici v Novem mestu (v Bršljinu). Dražba je bila načrtovana za danes ob 8.30 uri.
Dražbo sta predlagali dve podjetji: Terca iz Šentruperta, ki je v lasti in jo vodi Alojzij Podboj, in Komunala Novo mesto. Lastnica stanovanja A: Črnec je bila Terci dolžna 134,64 evra, Komunali pa 371,53 evra. Novomeško okrajno sodišče pa je nato na predlog upnikov nekritično izdajo odredbo o prodaji. Vrednost stanovanja je bila ocenjena na 33.200 evrov. To pomeni, da je bil dolg le 1,5 % vrednosti stanovanja. Za današnji predvideni narok je bila določena izklicna cena pri 23.240 evrih ali 70 odstotkih ocenjene cene stanovanje, kot jo je določil sodni cenilec.
Če stvar ne bi prišla v javnost
Stvar je prišla v javnost in ne glede na to, da zdaj zatrjujejo, da dražba ni bila preklicana zaradi medijsko odmevnega primera, pa je na dlani, da do tega ne bi prišlo, če dražba za dolg v višini 1,5 % vrednosti stanovanja ne bi vzbudila tako velikega ogorčenja. Dejstvo je sicer, da sodišče samo ni moglo preklicati dražbe, to sta lahko storila upnika, sodišče pa jima je ugodilo. Očitno pa je šlo vse po zelo hitrem postopku.
Vaskrsiću so hišo prodali za 124,38 evra, odškodnino 85.000 evrov smo plačali davkoplačevalci
Če bi se zgodila ta prodaja, to ne bi bilo prvič v Sloveniji. Znano je, da je sodišče v Litiji pred petimi leti na javni dražbi dovolilo prodajo hiše, vredno 140.000 evrov, dolg je bil 124,38 evra. Zoran Vaskrsić je ostal brez hiše, ta je bila že na prvi dražbi prodana za polovično ceno, 70.000 evrov. Vaskrsić se je nato pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki je aprila letos odločilo, da mu mora Slovenija povrniti 85.000 evrov. Kot razlog so navedli, da je šlo za nesorazmerni ukrep slovenskega sodišča glede na dolgovani znesek. Teh 85.000 evrov smo nato plačali davkoplačevalci in ne sodnica, ki je tako odločila in oškodovala Vaskrsića.
Ne glede na vse pravo niso samo paragrafi in navodila
Zdaj bi se v Novem mestu zgodilo podobno, če stvari predhodno ne bi prišle v javnost. Ob tem se zdaj na novomeškem okrajnem sodišču izgovarjajo, da po razsodbi evropskega sodišča niso prejeli nikakršnih navodil, kako ukrepati v primerih, ko dolžnik nekomu dolguje nekaj sto evrov. Vendar pa gre tu bolj za prazne izgovore, slovenska zakonodaja namreč določa tudi to sorazmernost ali nesorazmernost pri vrednosti med dolgom in prodajo.
Očitno se je nekdo res želel polastiti stanovanja za minimalno ceno
V novomeškem primeru je lastnica stanovanja v domu za starejše občane, za stanovanje je skrbel sin Matjaž. Ta je za Delo pojasnil, da je dolg nastal, ker je bil brezposeln in računov ni zmogel plačevati. Preživljal se je s socialno podporo v višini 260 evrov na mesec, ob tem je moral skrbeti še za mamo. Del dolga je že poravnal, ostanek pa še bo, saj si je našel redno zaposlitev v Kočevje. Dejal je, da je bila izvršba Terce za dolg iz leta 2015 ustavljena, s Komunalo Novo mesto pa se je dogovoril za obročno odplačevanje. Prepričan je tudi, da se je nekdo želel polastiti stanovanja.
Za javne dražbe za nepremičnine na zanimivih lokacijah sicer velja, da so te pogosto tarča tako prekupčevalcev kot tudi nekaterih nepremičninskih posrednikov. V preteklosti smo tako že zasledili primere, ko so slednji do stanovanj na dražbah prišli na poceni način, nato pa se je s temi dogajalo marsikaj.