Novela zakona o vodah, ki jo je v prejšnji vladi pripravilo ministrstvo pod vodstvom Andreja Vizjaka, je omogočala večjo poplavno varnost. Vlada pod vodstvom Janeza Janše je s spremembo zakona povečala sredstva za vzdrževanje vodotokov. Predvideno je bilo, da bi poleg (rednih) sredstev iz državnega proračun za vzdrževanje in sanacijo vodotoko uporabili še 17 milijonov evrov iz namenskih sredstev Sklada za vode. Skupno je bilo predvideno, da bo letno za vodotoke porabljenih 25 milijonov evrov.
S tem bi zagotovili poplavno varnost za velik del prebivalcev in njihovega premoženja. Vendar se je vse obrnilo na glavo. In danes smo, kjer smo.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah je državni zbor sprejel 30. marca 2021. Minister Vizjak je takrat opozarjal, da si v državi “nikakor ne smemo dovoliti, da bi tako pomembna tema, kot je pitna voda in poplavna ogroženost, postala stvar političnih zavajanj in celo ustrahovanj”. In prav to se je dogajalo.
Novelo zakona so na referendumu izničili. Za referendumom so stali tisti, ki so želeli po starem zakonu delati, kakor jim paše. Takratna vladna koalicija (SDS, NSi in SMC) pa je opozarjala, da referendum o vodah prinaša zgolj škodo in da se levi aktivisti le pretvarjajo, da se z referendumom borijo za pitno vodo. (Leva elita)
Referendum je bil nato 11. julija 2021, še pred tem so zbirali podpise. Udeležba na referendumu je bila 45,99-odstotna. Referendumsko vprašanje je bilo precej manipulativno, pobudniki referenduma so bili zbrani okrog Gibanja za pitno vodo, podpirala jih je takratna večina strank parlamentarne opozicije (KUL: SD, SAB, Lista Marjana Šarca, Levica), med drugim je izstopal tudi Inštitut 8. marec ustanovitelja zdajšnjega ministra Simona Maljevca in predstavnice Levice Nike Kovač. Po referendumu so slavili, zmanipulirali so 682.760 volivcev in volivk.
Tisti, ki so razumeli stvar, za kaj v resnici gre, da tu zadaj ni boj za pitno vodo, kot so vpili, ampak boj za naskok na oblast, so bili po referendumu zelo razočarani.
Janez Janša, takratni predsednik vlade, je nato rezultate referenduma komentiral med drugim z besedami: “Ne morete pa sedeti doma in ob teh #MSM monopolih pričakovati čudežev na voliščih.” S tem je opozoril na nizko udeležbo na referendumu in medije, naklonjene tranzicijski levici (eliti).
Opozorila ministra Andreja Vizjaka: “Nujno je treba ukrepati preden nas narava preseneti”
Andrej Vizjak pa je v intervjuju za takratni Siol.net (Andrej Vizjak), objavljenem pred referendumom, 3. julija 2021, je pojasnil, da bi novela zakona o vodah prvenstveno dovoljevala, da se iz Sklada za vode del sredstev uporabi za redno vzdrževanje gospodarske javne službe, kar bo bistveno pripomoglo k boljšemu vzdrževanju vodotokov že letos (leta 2021). “Žal je pomembnosti urejanja voda in zmanjševanja poplavne ogroženosti pomembna le, ko nas presenetijo ujme in poplave. Takrat pa je že prepozno. Uničeno je premoženje, včasih izgubljena tudi življenja.
Njuno je treba ukrepati preden nas narava preseneti in novela zakona o vodah predstavlja ravno to, predstavlja možnost aktivnega ukrepanja pred naravno katastrofo.
Na letni ravni potrebnih 25 milijonov evrov
Na vprašanje novinarja, kakšne bodo posledice, če bo zakon na referendumu padel, pa je povedal: “Za redno vzdrževanje vodotokov je na letni ravni potrebnih 25 milijonov evrov. Sedaj se iz integralnega proračuna na letni ravni namenja med 12 in 13 milijonov evrov, “zaostanek” v desetletju tako znaša okoli 120 milijonov evrov, kar se pozna že ob vsaki manjši vodni ujmi, ko vode prestopajo bregove in povzročajo škodo.”
Vizjak: Podporniki referenduma bodo nosili del odgovornosti
Na vprašanje, da nasprotniki zakona trdijo, da se z referendumom borijo za ohranitev pitne vode, pa je Andrej Vizjak povedal: “Podporniki referenduma so podporniki trenutne rešitve, da so torej odločitve o posegih na priobalna zemljišča politična, in ne strokovna. Podpirajo trenutno stanje pozidav na priobalnem pasu, ki so lahko tudi tovarne in zasebne vile. Torej bi lahko prej rekli, da se borijo za privilegije kapitala in zasebne lastnine.
Podporniki referenduma bodo v primeru, da zakon ne bo obveljal, nosili del odgovornosti za neurejene vodotoke in s tem večjo poplavno nevarnost.”
In kako je zdaj? Vsa sredstva znižali na minimum
Spremembe zakona o vodah so bile na referendumu izničene. Ne glede na to je vlada Janeza Janše v Bruslju za urejanje poplavne varnosti in druge naravne nesreče v Načrtu za okrevanje in odpornost izpogajala 280 milijonov evrov. Vlada Roberta Goloba pa je letos v Bruselj sporočila, da se tem sredstvo odreka, jih zmanjšuje, iz 280 na 120 milijonov evrov. V zdajšnjih poplavah pa se je razkrilo še to, da so Evropski komisiji sporočili, da bodo ta denar preusmerili za – energetiko, kakopak. O tem bomo še poročali.
Novela Zakona o vodah, ki so ga na referendumu zminirali, bi omogočila večjo poplavno varnost.
Del, ki se je nanašala na večjo poplavno varnost:
M. D.
