Vlada nima še niti osnovnih prostorskih dokumentov, kaj šele časovnice, kdaj bi se izgradnja 3. razvojne osi proti Beli krajini sploh lahko začela.
Bela krajina se že več desetletij sooča s slabimi prometnimi povezavami, predvsem ko gre za povezavo z Novim mestom in osrednjim delom države. Te težave naj bi rešila 3. razvojna os, ki bi Belo krajino povezala z Novim mestom ter naprej s savinjsko in koroško regijo. A država (vlada) nima določenih še niti osnovnih prostorskih dokumentov, kaj šele časovnice (načrta), kdaj bi se lahko izgradnja sploh začela.
Lansko vladno besedičenje v prazno
Nekaj upanja, da se bodo lahko Belokranjci in Novomeščani v nekem doglednem času lahko vozili v Novo mesto in obratno, so dale izjave pristojnih ministrov ob lanskem obisku Cerarjeve vlade v jugovzhodni regiji, ko so zagotavljali, da bi se lahko gradnja južnega dela 3. razvojne osi, ki obsega odsek okoli Novega mesta in naprej do Bele krajine, začela v naslednjih nekaj letih. Sum, da pri tem nekaj ni v redu, so vzbudile izjave pristojnega ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, ki je znal pojasniti časovnico izgradnje hitre ceste od avtoceste do novomeškega Revoza in potem od Revoza do Malin, ne pa tudi časovnice za odsek od Malin do Metlike oziroma Črnomlja.
Časovnica do Revoza in Malin, ne pa tudi od Malin do Metlike oz. Črnomlja
Ministrstvo za infrastrukturo smo zato pred nedavnim na portalu Moja Dolenjska znova pobarali, kakšna je predvidena časovnica izgradnje južnega dela 3. razvojne osi. Tudi tokrat smo dobili le časovnico za odsek od avtoceste do Revoza in naprej do Malin, ne pa tudi za odsek od Malin do Metlike oziroma Črnomlja. Ministrstvo smo zato ponovno vprašali, kaj je s tem, belokranjskim delom hitre avtoceste, a dodatnega odgovora nismo dobili.
Izgradnja več kot očitno potisnjena daleč v prihodnost
Ker niti na spletni strani ministrstva, ne drugje ni mogoče najti časovnice, kdaj bi se lahko začela gradnja belokranjskega dela hitre avtoceste, je mogoče sklepati, da časovnica še sploh ne obstaja in da je izgradnja očitno potisnjena daleč v prihodnost.
Uredbe za traso dalje od Malin ni!
Da slednje drži, dokazuje tudi dejstvo, da je vlada že leta 2012 sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu za odseka hitre ceste od avtoceste do Novega mesta in nato naprej do Malin (z njim je določila, kje vse bo tekla trasa in druge podrobnosti o izgradnji). Še vedno pa ni sprejela uredbe, ki bi enako naredila za traso od Malin do Metlike oziroma Črnomlja.
Nekaj več upanja za Novomeščane
Če so Belokranjci tako še enkrat več povsem pozabljeni od države, si lahko hitro cesto, ki naj bi Dolenjsko povezala z Savinjsko in naprej z Koroško, obetajo Novomeščani.
Kot pravijo na ministrstvu, je projekt izgradnje hitre ceste do Revoza in potem naprej do Malin, razdeljen na dva odseka. Prvi bo potekal od priključka na avtocestno omrežje do novomeškega Revoza. S tem bi na avtocestno omrežje neposredno povezali poslovni del Novega mesta. Drugi odsek pa bo potekal od Revoza preko Pogancev do priključka Maline, kjer bo predor skozi Gorjance.
Do Revoza skrajni rok izgradnje leto 2022
Kot pravijo na ministrstvu, aktivnosti na odseku od avtoceste do Revoza potekajo skladno z načrti. Trenutno poteka priprava projektne dokumentacije, ki naj bi bila zaključena letos. Takoj zatem bo mogoče pričeti s pridobivanjem zemljišč in pravic na njih, kar je osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tega naj bi pridobili v naslednjem letu, ko naj bi se tudi pričela gradnja. Skrajni rok za izgradnjo tega dela pa je postavljen v leto 2022.
Enake aktivnosti po navedbah ministrstva potekajo tudi na odseku od Revoza do Malin. Pričetek gradnje na tem delu je predviden v letu 2019. Kdaj od Malin naprej, pa se ne ve.
Belokranjski župani bolj ali manj tiho
Zanimivo pri vsem tem je, da so ob takšni ignoranci Bele krajine in njenih prebivalcev belokranjski župani bolj ali manj tiho. Razlog za slednje bi bilo mogoče iskati v tem, da so na oblasti stranke (z izjemo semiške županje Polone Kambič), ki jim pripadajo oziroma so jih podprle v predvolilni kampanji. Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič je denimo kandidirala kot kandidatka DeSUS s podporo SD, metliški župan Darko Zevnik pa kot kandidat SD.
M. R.
