V državnem zboru so včeraj potrdili rebalans državnega proračuna za leto 2023. Odhodki bodo za 2,9 milijarde evrov višji od prihodkov. Tolikšen bo primanjkljaj, ki ga bo vlada pokrila z dodatnim zadolževanjem.
Za letos vlada načrtuje nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov odhodkov in 13,1 milijarde evrov odhodkov.
Vlada je rebalans (popravek) pripravila zaradi reorganizacije vlade (povečanja ministrstev).
Do rebalansa pa so kritični tako v opoziciji in gospodarstvu. V opoziciji opozarjajo, da bi morala biti vlada pozorna na visoko inflacijo, ki hromi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Razpoloženje v gospodarstvu upada že od decembra, upadajo tudi naročila, v gospodarstvu pa opozarjajo na nekonkurenčnost zaradi previsokih cen energije.
Gospodarska združenja v okviru Ekonomsko socialnega sveta so sporočila, da gre rebalans proračuna v škodo gospodarstvu in s tem tudi zaposlenim. Opozarjajo, da so cene energentov, predvsem električne energije, še vedno previsoke in presegajo tiste, ki jih imajo konkurenčna podjetja v tujini. Vladi so predložili tudi podatke o krčenju industrijske proizvodnje vse od oktobra lani ter padanju prihodkov v trgovini.
To bo državo na letni ravni, v kolikor vlada ne bo ukrepala, stalo več kot eno milijardo dodane vrednosti in 200 milijonov evrov davkov.
V Gospodarski zbornici Slovenije so opozorili še na visoko, kar 11-odstotno rast tekoče porabe, kar je več kot v predhodnih treh letih. Polovica te rasti bo posledica višjih stroškov dela, kar v največji meri izhaja iz jeseni sklenjenega dogovora s sindikati. To hkrati vpliva na dinamiko rasti plač v zasebnem sektorju. “Posledično šibimo svojo izvozno konkurenčnost, kar se odraža v slabši dinamiki industrijske proizvodnje v zadnji polovici lanskega leta v primerjavi z EU-27,” so dodali.
Ko finančni minister sprašuje, komu se naj odvzame?
V državnem zboru pa je bila, med drugim, zanimiva razprava med poslancem Zvonetom Černačem in finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem. Černač je menil, da bi morali iti z rebalansom načrtovani ukrepi v smeri zmanjšanja inflacijskih pričakovanj in znižanja obremenitev ljudi, a je ravno obratno. “Gredo v smeri povečevanja obremenitev in inflacije ter s tem slabšanja standarda ljudi, predvsem tistih, ki imajo najmanj,” je opozoril.
Boštjančič pa je vprašal, od kod naj se potrebna sredstva vzame. “Katere socialne prispevke naj se zmanjša in kje naj se potem zmanjša tudi pravice, saj je to povezano,” je dejal.
Černač je na to odgovoril, naj se odvzame tistim, ki so sposobni delati, a ne delajo in bi lahko, pa vseeno dobivajo socialne transferje.
Opozicija je k rebalansu vložila 12 dopolnil (od tega 11 SDS in eno NSi), po katerih bi znotraj proračuna prerazporedili nekaj več kot 188 milijonov evrov (večinoma s postavke za migracije). V SDS so med drugim želeli za nekaj več kot deset odstotkov zvišati tudi povprečnino za občine. Koalicija je vse predloge zavrnila.
Letos se bo država lahko zadolžila za največ 4,2 milijarde evrov, poroštev pa bo lahko izdala za skupaj 1,2 milijarde evrov.
J. M.
