Včeraj so nekateri dokaj pompozno poročali o anonimnem pismu, da je prejšnja vlada tik pred koncem mandata sprožila eno najobsežnejših preiskav Urada za preprečevanje pranja denarja. Urad je vodil dr. Damjan Žugelj, posledično so poročali, da zdaj proti slednjemu poteka preiskava tožilstva in policije. Urad pod njegovim vodstvom naj bi namreč vložil 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov.
Damjan Žugelj navedbe komentira z besedami, da gre za maščevanje tistih, ki so ugrabili policijo in tožilstvo. Med drugim je tudi znano, da je bil velik zagovornik tega, da je treba nemudoma odpraviti “interese in lobije”.
Po navedbah medijev naj bi v uradu pregledovali tudi bančne račune srbskega medijskega tajkuna Dragana Šolaka, lastnika portala N1, njegove ožje in širše družine, račune njegovih podjetij v Sloveniji in osebne račune odgovornih oseb v teh podjetij. Pregledali naj bi tudi račune generalnega direktorja Pro Plusa Branka Čakarmiša, ki je bil takrat še njegov programski direktor.
Žugljeva pojasnila
Damjan Žugelj je včeraj za medije pojasnil, da je urad začel preiskavo zoper omenjene na podlagi dokaj obsežne in natančne anonimne prijave, ki bi jo lahko šteli kot “žvižgaštvo”. Ob zakonsko določenih preverbah se je krog akterjev postopoma širil in na koncu skrčil, kar je povsem običajna praksa pri preverjanju tovrstnih indicev.
Opozoril je še, da rezultat naznanil na koncu ni v domeni urada, slednji je le finančno-obveščevalna enota. Naznanila sumov morebitnih kaznivih dejanj so zato v domeni organov pregona, ki lahko sume potrdijo ali pa ovržejo. Kaj se je zgodilo z naznanili urada v tem primeru po njegovem odhodu nima povratnih informacij. Je pa “malce neobičajno, da dve državni instituciji sopodpišeta naznanila in ugotovitve v njih, obe prideta do enakih ugotovitev, organi pregona pa ne ugotovijo ničesar”.
Spominja na že videno iransko zgodbo
Žugelj je dodal, da ga to spominja na že videno iransko zgodbo. V slednji je bilo od konca 2008 do 2010 (dve leti) v takratni NLB opranih tisoč milijonov evrov sumljivega iranskega denarja, domnevno terorističnega izvora, pa se nikomur ni nič zgodilo.
Mi pa spomnimo, da je bil urad pod Žugljevim vodstvom trn v peti tudi zdajšnji vladni koalicija Svoboda. Ta je Žuglja razrešila že na svoji prvi seji neposredno po imenovanju. Slednje je že takrat povzročilo številne pomislke, saj česar takšnega nobena vlada doslej še ni naredila. Da bi se takoj spravila nad direktorja Urada za preprečevanje pranja denarja. Na mesto direktorice pa so Golobovi takoj imenovali svojo osebo.
Dr. Damjan Žugelj je doktor pravnih znanosti. Delovne izkušnje je med drugim pridobil v različnih upravah in nadzornih svetih gospodarskih družb, kot direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev, predsednik sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev, član Sveta Agencije za javni nadzor nad revidiranjem ter direktor Uradnega lista RS. Danes živi in dela v tujini.
Celotno Žugljevo pojasnilo, o katerem danes mediji večinsko molčijo, včeraj pa so se ponavljali kot za stavo, je dostopno na povezavi: Žugelj: Gre za maščevanje tistih, ki so ugrabili policijo in tožilstvo
A. L.
