Slovenska demokratska stranka v teh dneh praznuje 34 let obstoja, sinoči so v Mariboru pripravili slavnostno akademijo. Slavnostni govornik je bil predsednik Janez Janša, ki je uvodoma dejal: “Ne zgolj stranke SDS, tudi samostojne Slovenije ne bi bilo brez poguma ustanovnih članov SDZ in SDSS (Slovenske demokratične zveze in Socialdemokratske stranke Slovenije).”
Izpostavil je, da je stranka SDS vedno oblikovala predloge za večjo blaginjo Slovenije namesto tistih, ki so imeli škarje in platno v rokah, a njihov cilj ni bila skupna blaginja, temveč le oblast za vsako ceno.
Spomnil je tudi na zadnjo covidno krizo, kjer je SDS Slovenijo popeljala med zmagovalce. “Z veliko mero odgovornosti smo v času pandemije reševali Slovenijo. Zaradi trdoživosti in vitalnosti slovenskega gospodarstva in učinkovitih ukrepov vlade smo končali med gospodarskimi zmagovalci kovidne krize. Zalet rezultatov naših ukrepov je trajal tudi v lanskem letu in delno še vedno učinkuje, kot je nedavno zapisala Evropska komisija,« je dejal.
Kljub težkim razmeram in zahrbtnim napadom leve opozicije v času velike zdravstvene krize SDS niso uspeli niti uničiti niti oslabiti, zato so se osredotočili na dve naši partnerici. “Vzporedni mehanizem je uspel najprej oslabiti, nato pa skrčiti in na koncu izbrisati iz državnega zbora tako SMC kot DeSUS, zato sicer uspešna vladna koalicija po volitvah ni imela večine za ponovitev mandata.”
“Po trgih in ulicah so sejali sovraštvo, delili bombastične obljube in kurili velike ognje. Danes so sami na ražnju. In še huje bo. Po kitajskem koledarju smo stopili v leto zajca. Po slovenskem bo to leto zajca na ražnju in leto bumerangov,” je še dodal.
Janez Janša je med drugim poudaril: “Smo sredi dobro shojenih poti, pa tudi na začetku novih priložnosti.”
Celoten govor predsednika SDS je dostopen na povezavi: Janez Janša
V Mariboru je bil včeraj podpisan tudi sporazum o pridružitvi Nove ljudske stranke (NLS) pod vodstvom Franca Kanglerja k SDS. Gre za združevanje slovenskih demokratičnih ljudskih domoljubnih sil v Slovensko demokratsko stranko. Uradno bo stranka NLS pridružena SDS, ko bo to potrdil še kongres NLS, ki ga bodo sklicali v 30 do 40 dneh. Svet stranke NLS s pridružitvijo soglaša. “Nihče ni bil proti,” je povedal Kangler.
Janša je spomnil, da to ni prvi takšen primer v zgodovini SDS. Po njegovih besedah se s tem predvsem krepi njihov položaj v Mariboru in okolici. “Tukaj je ta krepitev še posebej potrebna,” je dejal in spomnil, da je vlada premiera Roberta Goloba ob nastopu ukinila vladni urad za demografijo, ki je imel sedež v Mariboru, kar je pomenilo “udarec decentralizaciji države”.
Janša meni, da se morajo “politične sile, ki ne dosežejo praga za vstop v DZ, tako ali drugače povezati v skupne liste ali skupne stranke in tako okrepiti realno zastopstvo v parlamentu”.
Janša je še povedal, da je bila SDS vedno sposobna oblikovati predloge za večjo blaginjo Slovenije. “Smo resna politična sila, bili smo včeraj, smo danes in bomo jutri,” je dejal. “V SDS je dobrodošel je vsak, ki zagovarja demokratično ureditev ter zavrača totalitarizme vseh barv,” je še povedal.
Ob tej priložnosti so podelili najvišja priznanja SDS za leto 2022. (prejemniki priznanja). Najvišje priznanje je Diamantni znak, prejel ga je dr. Vinko Gorenak (vir).
Prireditev je vodila poslanka Eva Irgl.
Na kongresu strankinega podmladka, Slovenske demokratske mladine (SDM), pa je bila za novo predsednico izbrana Simona Purkat, ki je nasledila Dominika Štrakla.
Začetki SDS
V začetku leta 1989 je bila v Ljubljani v Cankarjevem domu ustanovljena Socialdemokratska zveza Slovenije, ena izmed predhodnic Slovenske demokratske stranke (SDS). Dober mesec po ustanovitvi zveze je 16. februarja 1989 v polni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal ustanovni zbor, začel se je s Prešernovo Zdravljico, navzočih je bilo najmanj 1400 ljudi, med njimi tudi pomembni gosti iz tujine. Prvi predsednik je v marcu 1989 postal France Tomšič, novembra 1989 je bil nato za predsednika izvoljen dr. Jože Pučnik. Zdaj pa stranko SDS že od leta 1993 dalje vodi Janez Janša, ki je vseskozi trn v peti tranzicijskemu omrežju oz. vzporednemu mehanizmu.
J. M.
