V zadnjem tednu smo bili priča napovedi o gradnji najemnih stanovanj po t. i. dunajskem stanovanjskem modelu, po katerem se zgleduje vlada Roberta Goloba. Slednje pomeni dodaten t. i. stanovanjski davek. Na Dunaju najemna stanovanja financirajo tako, da pol odstotka na bruto plačo plača delodajalec (podjetje), še pol odstotka pa odvzamejo zaposlenim iz njegove bruto plače.
Če bo Golobova vlada uresničila načrt, to pomeni, da bodo neto plače zaposlenih nižje, tudi konkurenčno slovenskega gospodarstva se bo poslabšala.
To pa še ni vse. Maks Tajnikar, nekdanji minister za gospodarstvo iz vrst SD, ki naj bi zdaj svetoval Levici, je v sredo, 8. februarja, na Twitterju obudil svoje ideje izpred dveh let. Zakaj dodatni davek, zakaj ne bi raje uporabili kar prihranke gospodinjstev?
Tajnikarjeva zamisel je, da bi najemna stanovanja gradili z denarjem državljanov na bankah. In to ne kar tako. Predlaga, naj Stanovanjski sklad RS izda obveznice (vrednostne papirje) brez dospetja, z državno garancijo in fiksno obrestno mero. (vir)
Predlog, ki ga očitno ponovno obujajo, je, da bi denar varčevalcev država vzela in za to plačala le obresti. Brez dospetja pa pomeni, da glavnice ne bi vrnili, pač pa bi t. i. kupci oz. imetniki obveznic te unovčili na trgu vrednostnih papirjev (borzi). Kako bi to izvedli, Tajnikar ne pojasni več. Pri tem je velika neznanka vrednost obveznic, po nizki ceni bi jih lahko pokupili t. i. finančni mešetarji (bolje rečeno tajkuni) in bi s tem lahko, med drugim, oprali denar iz privatizacije nekdanjega družbenega premoženja, odlitega v tujino ali skritega v bančnih sefih ali kjerkoli drugje. Spomnimo zgolj za lastniške certifikate, ki so v veliko primerov na trgu zelo hitro izgubili svojo vrednost, pokupili pa so jih zdajšnji tajkuni.
Tajnikar tudi ne pove, ali bi prihranke gospodinjstev na bankah preprosto zaplenili ali bi do teh prišli na kakšen od drugačnih načinov (npr. z močno medijsko kampanjo in prepričevanjem naivnih).
Poleg lastniških certifikatov, ki smo jih državljani prejeli po zakonu o lastninjenju nekdanjega družbenega premoženja in kjer so bili mnogi opeharjeni, podobne obveznice poznamo tudi v zadnjih letih. Šlo je za kupce podrejenih bančnih obveznic (bank v takratni državni lasti). Okoli 100 tisoč kupcev obveznic, ki so svoje prihranke mnogokrat po nasvetu bančnikov prenesli v t. i. vrednostne papirje, je bilo nato v času vlade Alenke Bratušek opeharjenih. S sklepom vlade jih je Bratuškova pod krinko “sanacije bank” enostavno razlastninila. Podobno je nacionalizirala tudi delnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) v lasti fizičnih oseb. Zdaj pa bi bilo Stanovanjski sklad RS še bistveno lažje ukiniti.
Odzivi na družbenih omrežjih na najnovejši predlog domnevnega ekonomista levice o financiranju javnih stanovanj s prihranki državljanov so številni in ogorčeni. Večina je prepričana, da v vladi pripravljajo prisilno nacionalizacijo (zaseg) prihrankov.
Številni tudi opozarjajo, da bodo denar iz bančnih računov dvignili, ga hranili doma ali pa ga prenesli v tujino.
Hkrati Golobova za letošnje leto napoveduje veliko sprememb na davčnem področju, še posebej obdavčitev premoženja. Znani davčni strokovnjak, pravnik in finančnik Ivan Simič pri tem med drugim opozarja, da lahko nova vrsta obdavčitve premoženja povzroči množične dvige gotovine iz bank. Podobno se je letos že zgodilo, ko je vlada predlagala in državni zbor sprejel spremembo zakona o dohodnini (vir).
Zaključek. Vzporednemu mehanizmu ne zmanjka idej, kako gospodariti s tujim.
To šolo smo Slovenci že dali skozi. Toliko ljudi so opeharili v času, ko je vlado vodila Alenka Bratušek, ki je za to danes očitno nagrajena z mestom ministrice in tudi del odločevalske ekipe zdajšnje Golobove vlade.
J. M.
