Ena stavba je iz leta 1935, druga iz leta 1945. Nobene niso kaj prida obnavljali. Namesto, da bi stvari uredili tako kot se to v 21. stoletju ureja in pri tem iskali evropski denar, so Kulturni dom raje potisnili pod okrilje Ljudske knjižnice. In verjetno menili, da je s tem vse urejeno. In če je vse odmaknjeno še od glavne prometne ceste, to ne pomeni, da je tudi skrito očem.
Iz poročila Ljudske knjižnice v Metliki je razvidno, da se soočajo z velikimi prostorskimi težavami. Oviran je dostop za invalide, knjižnica nima urejenega skladišča z izločeno in arhivsko ter dokumentarno gradiva. Nadalje knjižnica ne dosega minimalnih zakonskih določil glede letnega nakupa knjižničnega gradiva. Kadrovska zasedenost je manj kot 60 % glede na zakonska določila za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Ob koncu leta 2016 so bili 4,5 zaposleni (en je bil zaposlen za polovični delovni čas).
Potem jim dajo še Kulturni dom
Ob vsem tem je knjižnica s 1. januarjem 2016 po sklepu Občinskega svet Občine Metlika prevzela v upravljanje še Kulturni dom. Navajajo, da bi zato nujno potrebovali vsaj še enega dodatnega delavca, ki bi med drugim vodil tudi programe v Kulturnem domu. Občina je sicer za polovični čas zaposlila hišnika za Kulturni dom in stavbo nekdanje srednje šole, tri mesece pa so si pomagali še z javnimi deli in usposabljanjem na delovnem mestu. Vendar pa to ni nobena rešitev. Knjižnico in zdaj v njenem sklopu Kulturni dom, s katerim upravlja, vodi Marta Strahinić.
Staro, odpisano in zastarelo
S tem, ko je občina dejavnost Kulturnega doma Metlika prenesla pod okrilje Ljudske knjižnice Metlika, je v njeno upravljanje prešla tudi zgradba in oprema kulturnega doma. Celotna knjižna vrednost vsega premoženja je dobrih 443 tisoč evrov. Obe stavbi sta stari. Knjigovodska vrednost je manj kot polovice vrednosti (stopnja odpisanosti na dan 31. 12. 2016 je bila 45,64 %), zastarela je tudi oprema (stopnja odpisanosti je kar 87,07 %.)
Občina pa lani manj kot 14 tisoč evrov
Knjižnica je sicer v letu 2016 imela 196.459 evrov prihodkov. Ti so se v primerjavi s prejšnjim letom povečali za 20.098 evrov ali za 11,4 %. Za nabavo knjižnega gradiva so lani prejeli vsega 2.110 evrov, od tega 1.250 evrov od ministrstva za kulturo in 860 evrov od Občine Metlika. Za Kulturni dom Metlika pa je občina v letu 2016 prispevala 13.106,07 evra.
Obe stavbi bi treba v celoti prenoviti. To bi lahko naredili z denarjem iz Evropske unije, vendar so tu v Metliki več kot očitno zaspali. V poročilu Ljudske knjižnice Metlika, kamor po novem spada tudi Kulturni dom, so sicer napisali, da so se v letu 2016 “prijavljali na razpise za pridobitev javnih sredstev”, vendar pri tem niso bili uspešni. Očitno je tudi, da jim pri tem niti občina ni veliko pomagala. Ne lani, ne v letih pred tem. Sicer stanje ne bi bilo takšna žalost, kot je. Občina oziroma njeno občinsko vodstvo je več kot očitno pozabilo na ta – za življenje občanov pomemben del vsakdanjega življenja.
Ena stavba iz leta 1935, druga 1945
Ljudska knjižnica ima naslov Cesta bratstva in enotnosti 23. Stavba je bila zgrajena leta 1945. V Gursu ni vpisanih nobenih obnov. Stavba, kjer domuje Kulturni dom, pa je zgrajena leta 1935. Fasado so, glede na podatke iz Gursa, obnovili leta 2001, drugih obnov ni zabeleženih.
To je kultura in skrb občinskih struktur tako za knjižnico kot kulturni dom v občini Metlika.
