Župan občine Kostel Ivan Črnkovič in predstavnik na razpisu občine izbranega podjetja MPi gradnje Florjan Plevčak sta nedavno podpisala pogodbo o izgradnji turističnega parka, s katerim želijo v Kostelu pomembno izboljšati turistično ponudbo.
Zasebni investitor mora glavni del parka zgraditi v petih letih, v naslednjih petih letih še vse ostalo.
Pogodba po besedah župana Črnkoviča predvideva, da bo investitor v prvih petih letih v Kostelu zgradil eno ali dve jezeri za kopanje do 200 ljudi, restavracijo s prehrano in odprto teraso, postajališče za 20 avtodomov in 10 šotorov za glamping. V naslednjih petih letih mora nato zgraditi še 10 hiš na drevesu, več športnih in eno otroško igrišče ter ribnik.
Park bo investitor gradil na občinskem zemljišču, za katerega mu je občina ob plačilu 200.000 evrov pristojbine podelila stavbno pravico za 30 let. Ko bo omenjeno obdobje poteklo, bo stavbna pravica prešla nazaj na občino, ta pa se bo lahko po besedah Črnkoviča odločila, kako bo projekt peljala naprej. Zemljišče in zgrajene objekte na njem lahko odda investitorju v najem za novo obdobje, lahko pa se tudi odloči, da mu za objekte izplača odškodnino in park odda v najem komu drugemu.
Investitor naj bi po besedah župana park začel graditi prihodnje leto, takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja.
Župan razkril razloge, zakaj na teh volitvah ne kandidira
Gradnja turističnega parka v Kostelu je bila sicer ena od glavnih predvolilnih obljub Črnkoviča pred lokalnimi volitvami leta 2018, na katerih je postal župan. Kljub temu da bo, kot vse kaže, projekt uresničen, pa se na skorajšnjih lokalnih volitvah ne namerava znova potegovati za župana.
Kot pravi, se je tako odločil, ker ga krajani niso podprli skorajda pri nobenem predlogu.
Tudi glede turističnega parka je bila najprej ideja, da bi ga zgradili Kostelci sami, z lastnimi vložki, a želje za to nato ni bilo. “Naj torej poskusijo še drugi župani. Morda bodo deležni večje podpore,” je dejal za STA. Ob tem je še spomnil, da sta se tako on kot podžupan na začetku mandata odrekla plačilu za svoje delo, prav tako so se občinski svetniki odpovedali sejninam.
“S tem smo letno prihranili okoli 100.000 evrov, ki smo jih lahko namenili za različne projekte v občini,” je še dejal.
K. R.
