V Sloveniji se nadaljuje gospodarska rast, rast realnega bruto državnega proizvoda (BDP) v devetih mesecih je bila medletno 7,4 %. S tem je BDP presegel svojo predkrizno raven iz zadnjega četrtletja 2019. Okrevanje v Sloveniji je tudi hitrejše kot v EU, kjer je bila skupna rast 5,1 %.
Dobro nam gre tudi na področju zaposlenosti, kjer dosegamo rekordne številke v zgodovini samostojne Slovenije. Hkrati se znižuje brezposelnost, ta je rekordno nizka.
Ob koncu novembra je bilo registriranih 65.379 brezposelnih oseb, kar je dobra petina manj kot v lanskem novembru, število je že skoraj na ravni leta 2008, ko je bila brezposelnost najnižja v zgodovini samostojne Slovenije.
Gospodarstvo po pandemiji lepo okreva, to kažejo tudi podatki o prilivih v državni proračun. V prvih devetih mesecih se je v državni proračun nateklo 8,99 milijarde evrov prihodkov, kar je bilo za skoraj petino (19,6 %) več kot v enakem obdobju lani. Več je bilo predvsem davka od dohodkov pravnih oseb in davka na dodano vrednost, kar sledi podatkom o gospodarski rasti.
Hkrati so proračunski odhodki rasli počasneje od prihodkov, teh je bilo 11,33 milijarde evrov (rast 13,9 %), kar kaže, da je Slovenija še vedno v fazi okrevanja in odpravljanja posledic epidemije.
Dodajmo še, da so bili izdatki za obresti v desetih mesecih letošnjega leta za 44,4 milijona evrov nižji kot v enakem obdobju lani. Hkrati je bilo za investicije namenjenih 752,1 milijona evrov, kar je 50,9 % več kot v enakem obdobju leta 2020.
Kaj pa državni dolg?
Država se je v času epidemije zadolžila, da je lahko pomagala tako gospodarstvu in prebivalstvu, sicer bi nastal kolaps, podjetja bi propadala, izgubljenih bi bilo lahko več sto tisoč delovnih mest.
Vsakomur je razumljivo, da so bili prihodki v državni proračun v času epidemije nižji, gospodarstvo je zastalo (povsod po svetu, ne samo v Sloveniji), potrošnja je bila zmanjšana (manj je bilo davka na dodano vrednost).
Hkrati je vlada doslej za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu namenila okoli 5000 milijonov evrov. Rezerve v proračunih iz prejšnjih let ni bilo, razumljivo je, da so morali najeti posojila, da so to lahko financirali. Vendar so bila ta izredno poceni, obrestne mere nizke, v nekaterih primerih bo država vrnila celo manj kot si je sposodila. Zaradi zaupanja v Slovenijo so bile obrestne mere namreč negativne, kar se odraža tudi v nižjih stroških obresti.
Kako bo država povrnila svoj dolg?
Z višjo gospodarsko rastjo je več davčnih prihodkov, z večjim številom delovnih mest je (že) višja zaposlenost, s črpanjem evropskih sredstev, ne samo tistih lani izpogajanih v Bruslju, pač pa tudi tistimi, ki jih je prejšnja Šarčeva vlada puščala v Bruslju, gre pa za denar iz finančne perspektive 2014 – 2021. Ob prevzemu je bilo počrpanih okoli 40 odstotkov celotnega zneska, zdajšnja vladna ekipa je v roku leta in pol denar prek ustreznih projektov počrpala v celoti. To so torej te rezerve, od kje bo Slovenija vzela denar.
Dodatno sta tu še pravilno upravljanje s stroški in učinkovita poraba, med drugim tudi to, da vlada reže stroške tistim nevladnim organizacijam, ki imajo sedež na Metelkovi 6 v Ljubljani. Zato tudi takšen vik in krik tovrstnih nevladnikov in politikov skrajne levice, saj se jim pipica na državni proračun zapira!
Mag. Andrej Šircelj, minister za finance (vir: Ministrstvo za finance)
Za konec povzemimo besede finančnega ministra mag. Andreja Širclja v eni od tv-oddaj, ko je povedal: “Zadržali smo zaposlenost in imeli maksimalno velik odboj tudi v primerjavi z drugimi državami. EU se je zadolžila, zato imamo Načrt za okrevanje in odpornost. Investicije pomenijo razvoj in boljše življenje. Investiramo v infrastrukturo, železnice, vrtce, šole.”
Ministrovim besedam pritrjujejo vsi kazalniki. Zaključek. Država bo z lahkoto povrnila posojila, najeta v času epidemije. Ohranjena so delovna mesta in podjetja, izboljšalo se je gmotno stanje prebivalstva, na kar kažejo tudi povečane hranilne vloge na naših bančnih računih.
