Prof. dr. Matej Makarovič je dekan Fakultete za informacijske študije (FIŠ), prve fakultete v Novem mestu in prve javne fakultete izven okvira katere od slovenskih univerz. Kot takšna je tudi prvi steber javnega visokega šolstva v regiji Jugovzhodna (JV) Slovenija.
V teku so postopki za ustanavljanje javne univerze v Novem mestu, katere ključni člen naj bi bila prav FIŠ. Temu so v zadnji številki tiskane Demokracije namenili več pozornosti, prof. dr. Makarovič je v daljšem intervjuju povedal naslednje.
Pred kratkim je vlada na predlog resornega ministrstva sprejela sklep, ki nakazuje možnost ustanovitve javne univerze v Novem mestu. V kateri fazi so postopki in kakšen je namen tega?
Ustanovitelj javnih visokošolskih zavodov je vedno izključno Republika Slovenija, ki jo zastopa vlada. Vlada je tako edina, ki lahko vodi ta proces. Najprej se mora torej vlada odločiti za sprožitev postopka. Tega v tem trenutku še ni. Pripravljena pa je podlaga za oblikovanje strokovne skupine v okviru pristojnega ministrstvu, ki bo pripravila vso potrebno dokumentacijo. Na podlagi te lahko vlada vloži vlogo za ustanovitev univerze na avtonomno Nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), ki nato strokovno oceni ustreznost vloge in preverja izpolnjevanje pogojev. Državni zbor pa je nato tisti, ki sprejema odlok o ustanovitvi tovrstnega zavoda. To je standardni postopek, ki velja za vse javne visokošolske zavode.
Od kje je prišla pobuda za ustanovitev univerze?
Pobuda je v resnici že precej stara in sega najmanj v začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja. Lahko bi rekli, da izhaja deloma iz gospodarstva in deloma iz akademske civilne družbe. V 90. letih so ugledni profesorji, ki izhajajo iz tega okolja, ustanovili Dolenjsko akademsko pobudo, katere ključni cilj je bil prizadevati si za oblikovanje javne univerze v Jugovzhodni Sloveniji. Idejo univerze je vedno odločno podpirala tudi Mestna občina Novo mesto.
Cilj ustanovitve javne univerze je bil zato že davno zapisan v občinskih strateških dokumentih in tudi regionalnih strateških dokumentih. Tako da ne gre za novo idejo, pač pa za nekaj, kar ima že skozi daljši čas podporo civilne družbe, gospodarstva in lokalne skupnosti.
Novost pa je to, da lahko zdaj izpolnimo vse potrebne pogoje za oblikovanje kakovostne javne univerze. Še posebno še, če smo pri tem odprti za vključevanje študijskih programov, ki tako ali tako v tej regiji že obstajajo.
Nekateri so malo v dvomih in sprašujejo, češ, od kod bodo prišli študenti?
Študenti so že tukaj in tudi študirajo že v tem prostoru. Pričakujem, da jih bo vse več. V Novem mestu že zdaj obstajajo študijski programi na Fakulteti za informacijske študije, pa tudi na visokošolskih zavodih, ki jih je soustanovila mestna občina. Pri tem izpostavljam Visoko šolo ua upravljanje podeželja Grm in Fakulteto za industrijski inženiring. Slednji sta sicer formalno zasebni, vendar so njuni ustanovitelji izključno javne pravne osebe. Morda se k temu pridruži še kdo od preostalih zasebnih visokošolskih zavodov v Novem mestu.
V vsakem primeru, smo na FIŠ pripravljeni sodelovati s komerkoli. Kdorkoli v Jugovzhodni Sloveniji, ki je pripravljen prispevati svoje študijske programe za razvoj javne univerze, ki ima iskren namen služiti javnemu interesu, je za nas absolutno zaželen partner. Nikogar ne želimo iz tega procesa vnaprej izključiti.
Lahko bi seveda čakali še nekaj časa, da npr. naša fakulteta sama izpolni pogoje za univerzo, vendar bi to po moji oceni trajalo še kakšna tri leta. Nima smisla čakali, če pa lahko združimo in povežemo že obstoječe zavode in programe ter tako presežemo sedanjo nepotrebno razdrobljenost.
Prihodnja javna univerza bo seveda razvijala tudi nove študijske programe, seveda zgolj tiste, za katere verjamemo, da jih lahko kakovostno izvedemo in ki ustvarjajo profile, ki so na trgu resnično potrebni.
Zakaj javna univerza ravno v Jugovzhodni Sloveniji?
Gre za regijo, ki je poleg osrednje Slovenije najmočnejša v industrijski proizvodnji in najmočnejša v izvozu. Po teh kriterijih smo vodilna regija v Sloveniji. Po drugi strani, paradoksalno, pa spada JV Slovenija med regije s podpovprečno izobraženim prebivalstvom. Tako imamo na eni strani zelo jasne potrebe gospodarstva po vedno bolj kvalificirani delovni sili, na drugi strani pa imamo prebivalstveno strukturo, katerega izobrazba sicer narašča, vendar še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem.
Pričakujemo lahko, da bodo potrebe gospodarstva po ustrezno izobraženih profilih v kontekstu razvoja družbe znanja samo še naraščale. Zato si ne smemo dovoliti, da bi postal razkorak med potrebami gospodarstva ter raziskovalnimi in izobraževalnimi potenciali v regiji preprosto prevelik.
Poleg teh specifično regionalnih potreb pa je treba gledati tudi nekoliko širše, tj. geopolitične, geostrateške vidike. Slovenija je izobraževalno in raziskovalno najmočnejša v svojem jedru, kar se ne bo spremenilo. Univerza v Ljubljani bo tudi v prihodnje ostala daleč največja univerza v slovenskem prostoru, vendar pa Slovenija potrebuje tudi močne univerzitetne centre tudi na svojih mejah. Tako kot se na nek način odpiramo proti zahodu prek Univerze na Primorskem, proti severovzhodu preko Univerze v Mariboru, tako bo lahko bodoča univerza v JV Sloveniji neke vrste most v odnosu do Jugovzhodne Evrope. Nadalje, če pogledamo ključne prometne oz. razvojne osi v Sloveniji, Novo mesto leži ravno na presečišču dveh razvojnih osi. Ena od njiju je zadnje čase posebej poudarjana tretja razvojna os.
Skratka, prostorsko bi težko našli boljšo lokacijo za četrto javno univerzo kot je Novo mesto. Smiselnost umestitve univerze v to regijo tudi ni nič manjša kot je bila nekoč smiselna umestitev javnih univerz v štajerski in v primorski regijski prostor.
Načrti, cilji so že stari, ali morda veste, zakaj ni do uresničitve prišlo že prej, kaj je bil razlog?
Glavna ovira je bilo pomanjkanje politične volje na nacionalni ravni. Univerza sama po sebi ni političen projekt. Je pa res, da je odločitev o ustanovitvi, ker je odvisna od Vlade in Državnega zbora, vendarle politična odločitev, odvisna od konkretnih razmerij sil v politiki.
Težnja v okviru regije je bila ves čas prisotna in močna. Na nacionalni ravni pa je doslej primanjkovalo politične volje. Zdajšnja vlada ima za to, kot zaenkrat kaže, več posluha, kar je odlično.
Želel pa bi si, da bi tovrsten projekt imel podporo v Sloveniji ne glede na to, kdo vodi vlado, ne glede na to, katere barve je posamezna vlada. Ko je bila leta 2008 ustanovljena Fakulteta za informacijske študije, se je to zgodilo s soglasno podporo v Državnem zboru.
Podobno politično enotnost, ko gre za tovrstne projekte, bi si želel tudi danes, čeprav se ta želja ta trenutek najbrž ne zdi prav realistična.
Dr. Matej Makarovič je v nadaljevanju intervjuja govoril tudi o sodelovanju FIŠ z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, o prednostih javne univerze pred zasebno, o problematiki števila vpisnih mest, o primerjavah med zdajšnjo in Šarčevo vlado in o interpelaciji zoper ministrico dr. Simono Kustec.
Ker dr. Matej Makarovič velja tudi za izredno pozornega političnega opazovalca in prodornega analitika, se ni izognil niti odgovorom na vprašanja o koaliciji KUL.
Več o tem lahko preberete na povezavi: Demokracija
M. D.
