Na tridnevni obisk v Rim sta odšla predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, kjer sta se sestala z najvišjimi predstavniki italijanske države in papežem Janezom Pavlom II. Slovenski član predsedstva Jugoslavije dr. Janez Drnovšek je sodeloval na srečanju Svetovnega gospodarskega foruma (The World Economic Forum – WEF).
Svet Demosa je priporočil svojim članom, naj se vzdržijo medsebojnih sporov. Na konferenci Evropskega gibanja v Londonu pa je bilo slišati o možnostih posega zahodnoevropskih sil na območje Jugoslavije, če bi bila pri reševanju njenih težav ogrožena evropska varnost.
V Rimu srečanje slovenskega političnega vrha s političnim vrhom Italije in papežem Janezom Pavlom II.
Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je prejel vabilo na srečanje z italijanskim predsednikom Francescom Cossigo. Skupaj s Kučanom je na tridnevni uradni obisk odšel tudi zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Poleg Cossige sta obiskala še državnega sekretarja Svetega sedeža Angela Sodana, papeža Janeza Pavla II., predsednika vlade Giulia Andreottija in ministra za zunanje zadeve Giannija De Michelisa. Kot je pozneje v svojih spominih zapisal Rupel, je Sodano Sloveniji svetoval potrpežljivost, Cossiga je bil prijazen in spodbuden ter je podprl pravico Slovenije do samoodločbe. Kučan je ob obisku Andreottiju predstavil načrte Slovenije za 26. junij. Andreotti je pripomnil, da v evropski dvanajsterici obstajajo različna stališča glede Jugoslavije. Njegovo sporočilo je bilo, da bolj si bo Slovenija prizadevala za ureditev odnosov z drugimi jugoslovanskimi republikami in zveznimi oblastmi po mirni in demokratični poti, večja bosta razumevanje in pripravljenost za sodelovanje na italijanski strani. Poudaril je, da je Jugoslavija še vedno mednarodni subjekt in Italijo nanjo vežejo številna načela in pogodbe, pa tudi, da bo Italija tudi po slovenski osamosvojitvi ravnala v skladu z odločitvami evropske dvanajsterice ter da bo skušala na te odločitve tudi vplivati. Kučan je dobil vtis, da bi Italija odločno nasprotovala vsakomur, ki bi hotel uporabiti silo proti Sloveniji. De Michelis naj bi bil po Ruplovih besedah zelo oster, saj je izjavil, da predsedniku slovenske vlade Lojzetu Peterletu, ki je bil nekaj dni prej v Rimu, niso ničesar obljubili in da »priznanje ni zrela hruška« ter da ni res, da podpirajo samostojnost Slovenije v tistem trenutku, morda kdaj pozneje. De Michelis je tako vztrajal, da Italija zagovarja stališče Evropske unije, ki se zavzema za enotno in demokratično Jugoslavijo. Na tiskovni konferenci v Rimu je Rupel zagotovil, da si bo Slovenija prizadevala izboljšati odnose z Italijo, in poudaril, da je morala dolgo čakati, preden je bilo mogoče govoriti na tako visoki ravni.
Drnovšek na gospodarskem vrhu sedmih držav v Ženevi
Na gospodarski vrh sedmih držav srednje in vzhodne Evrope, ki ga je organiziral Svetovni gospodarski forum iz Švice, so bili povabljeni visoki politični predstavniki iz Jugoslavije, Albanije, Romunije, Poljske, Madžarske, Češkoslovaške, Bolgarije ter veliko gospodarstvenikov z vsega sveta. Na srečanju je Drnovšek izjavil, da tuji investitorji lahko pričakujejo, da se bodo politične razmere v Jugoslaviji postopoma uredile. Pojasnil je gospodarske reforme ter gospodarske in tržne prednosti Jugoslavije pred drugimi državami srednje in vzhodne Evrope. Poudaril je, da gospodarsko sodelovanje s tujino stoji zaradi tega, ker tuji partnerji čakajo na politični razplet, medtem ko vzhodne države napredujejo pri vzpostavitvi gospodarskih stikov. Omenil je, da Slovenija in Hrvaška kljub osamosvojitvenim načrtom nimata namena pretrgati gospodarskih vezi z drugimi republikami, ampak jih nameravata postaviti na nove temelje.
Svet Demosa
Sestal se je svet Demosa in razpravljal o pripravah na osamosvojitev Slovenije. Sestanek je bil za zaprtimi vrati, saj se voditelji koalicije niso mogli izogniti pogovorom o zapletih v slovenski vladi. Demos je od predsednika vlade Lojzeta Peterleta pričakoval, da določa politiko vlade in vodi njeno delo ter nastope njenih članov v javnosti. Demos je sprejel splošno priporočilo članicam koalicije, da razčiščevanje o medsebojnih sporih prenesejo na jesen oziroma čas po osamosvojitvi Slovenije. Poudarili so, da je v tem trenutku, ko je Slovenija na poti osamosvajanja, pomembno tudi to, da se umirijo spori med koalicijo in opozicijo.
Konferenca Evropskega gibanja v Londonu
Na londonsko konferenco mednarodnega Evropskega gibanja (EG) je bila poleg jugoslovanske in hrvaške povabljena tudi delegacija slovenskega sveta. Na konferenci so razpravljali o evropski zunanji politiki in varnosti. Predsednik slovenskega sveta EG Anton Bebler je poudaril, da je bila to prva večja mednarodna konferenca o vprašanjih evropske varnosti, na katero je bila Slovenija uradno povabljena. Vse tri jugoslovanske delegacije so na konferenci sodelovale kot samostojne in enakopravne, vendar še kot opazovalke. Govorili so tudi o jugoslovanski krizi. Direktor inštituta za strateške študije je v okviru razprave o težavah evropske varnosti, omenil v jugoslovanskem primeru tudi možnost posega zahodnih sil. Bebler je za Delo izjavil: »Gospod Heisbourg je povsem jasno primerjal možni razplet dogodkov v Jugoslaviji z nečim, kar se je pred kratkim zgodilo na Bližnjem vzhodu.« Po mnenju Beblerja so v okviru Severnoatlantske zveze in tudi Evropske unije, če bi prišlo do hujših kršitev miru, varnosti in človekovih pravic na teh ozemljih, že obstajali načrti za morebitne posege čet zahodnoevropskih držav na nekaterih področjih vzhodne Evrope. Hrvaški predsednik sveta EG Lasić pa je dejal, da se, medtem ko Evropa razpravlja o razpletu jugoslovanske krize in deli nasvete, kako naj se kriza reši, na Hrvaškem zadeve zapletajo. Opozoril je, da je možno večje prelivanje krvi in beg več sto tisoč ljudi iz Hrvaške, ki pa bi se znašli na pragu Evrope.
Avtorica: Mirjam Dujo Jurjevčič
Vir: gov.si/Slovenija30
