Mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor, je ob včerajšnjem obisku Žužemberka spregovoril tudi o napovedanem referendumu o Zakonu o vodah in opozoril, da se referendum zlorablja. Zakon namreč sploh ne posega v ustavno pravico do pitne vode, kot so to podpisnike prepričevali pobudniki referenduma iz vrst nevladnih organizacij in strank tranzicijske levice.
Vizjak je poudaril, da sta bistvena namena zakona dva, in sicer več sredstev za vzdrževanje vodotokov (25 milijonov evrov letos), posegi v priobalna zemljišča pa so bolj poostreni. Dovoljeni so samo objekti za javno rabo.
Večina zbirateljev podpisov zakona ni niti prebrala, zbiranje podpisov pod različnimi pretvezami
Že doslej so tudi opozarjali, da večina tistih, ki je zbirala podpisa za referendum (ta bo 11. julija), sploh ni prebrala spremembe zakona o vodah. Vizjak je že pred tem tudi ocenil, da je šlo pri zbiranju teh podpisov in nagovarjanju podpisnikov za diametralno nasprotje tistega, kar zakon o vodah dejansko pomeni.
Na to, da je zbiranje podpisov za referendum potekalo pod različnimi pretvezami, zaznavajo tudi državljani.
Ena od pretvez je bila tudi peticija za pitno vodo, dostop do vode, čeprav imamo to že vse zapisano v ustavi in ima vsak državljan in državljanka pravico do tega.
Za referendumom stojijo tisti, ki jim zakon onemogoča gradnjo v priobalnem pasu
Za kaj gre v bistvu pri tem referendumu, je zelo nazorno pojasnil Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS): “Treba je rušiti vse, kar pripravi zdajšnja vlada, kar je neumno, nesmiselno in škodljivo za državo.” Za referendumom stojijo tisti, ki jim je z novim zakonom onemogočena gradnja v priobalnem pasu in hočejo po starem zakonu delati, kakor jim paše. Referendum bo stal med štiri in pet milijonov evrov, kar bi bilo bolje porabiti za kaj drugega kot za nagajanje vladi.
Na to, da na dovoljenja za gradnjo ob vodah že dlje časa čaka 30 projektov (investitorjev), ki bi to gradili po starem (nespremenjenem) zakonu, pa so v vladnih službah tudi že večkrat pojasnili.
Preverili smo, kaj prinaša sprememba Zakona o vodah, kjer gre v bistvu le za dve spremembi.
1. Novi zakon je bil pripravljen z namenom večanja poplavne varnosti. Iz Sklada za vode se namenja dodaten denar za prepotrebno vzdrževanje vodotokov in zagotavljanje poplavne varnosti, zaradi česar velik del državljanov ne bo več poplavno ogrožen.
2. Novi Zakon o vodah nikakor ne ogroža pitne vode, ampak jo dodatno ščiti in varuje. Industrijskih objektov odslej pod nobenim pogojem ne bo več možno graditi na priobalnih zemljiščih. Za vsak poseg na priobalnem pasu bo potrebno pridobiti vodno soglasje s strani Direkcije za vode, ki ne bo izdano v primeru negativnih vplivov na vode in okolje.
3. Novela Zakona o vodah pomembno zaostruje dosedanjo zakonodajo, ki na priobalnih mestih dovoljuje tako objekte v javni kot tudi v zasebni rabi. Novi zakon pogojno dovoljuje zgolj objekte v javni rabi in še te zgolj pod pogojem, da se predhodno pridobi ustrezno vodno soglasje s strani Direkcije za vode. Slednje se izda zgolj v primeru, če poseg ne poslabšuje stanje voda ali kako drugače vliva na okolje.
4. Novela Zakona o vodah nikakor ne prinaša privatizacije vode. Novela postavlja strožje pogoje kot dosedanja ureditev, saj v celoti prepoveduje objekte v zasebni rabi.
Namen zakona je predvsem razbremenitev in debirokratizacija slovenskih občin, ki bodo odslej lažje urejale vodotoke in priobalna zemljišča ter jih tako namenila za rekreacijo svojih občanov.
5. Dosedanji Zakon o vodah je na priobalnem pasu dopuščal gradnjo objektov v javni in v zasebni rabi, zaradi česar so bila na priobalnih zemljiščih zgrajene zasebne vile in celo industrijski obrati.
S spremembo Zakona o vodah je to prepovedano, saj bodo odslej objekti v zasebni rabi v celoti prepovedani. S tem zaostrujemo pogoje in dodatno ščitimo naše vodne vire.
6. Da dosedanji Zakon o vodah ni ustrezno varoval naših voda, dokazujejo številne izjeme, ki so doslej dovoljevale gradnjo na priobalnih zemljiščih. V preteklih letih je bilo namreč bilo kar 54 takšnih uredb (še 30 jih čaka na dovoljenje). Med drugim so bile uredbe sprejete tudi za postavitev proizvodnih objektov, med drugim tudi takšnih, ki proizvajajo izdelke iz gume ter takšnih ki se ukvarjajo s kemikalijami.
Poleg tega so bile uredbe v preteklih letih sprejete tudi za razkošne zasebne stanovanjske hiše na obalah slovenskih rek, jezer in morja. In to je tisto, za kar si zavzemajo nasprotniki sprememb Zakona o vodah.
7. Sprememba Zakona o vodah ne ogroža pitne vode! Nov zakon o vodah za vsak poseg na priobalnih zemljiščih zahteva vodno soglasje, ki ga podeljuje Direkcija za vode. Pri tem se vodno soglasje lahko izda le, če:
- ne gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja,
- se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,
- se s tem ne poslabšuje stanje voda,
- je omogočeno izvajanje javnih služb,
- ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in
- to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.«
Povzetek: Referendum je dejansko škodljiv za slovenske vode, občine in državljane. Akterji referenduma iz vrst KUL (LMŠ, SD, Levice in SAB) z nekaterimi nevladnimi organizacijami (večno prisesanimi na državni proračun), si prizadevajo za naslednje:
– Ohranitev dosedanje ureditve, ki med drugim na priobalnem pasu omogoča tudi postavitev industrijskih objektov.
– Ohranitev zdajšnje ureditve, ki omogoča postavitev objektov v zasebni rabi in s tem privatizacijo vode.
– Ohranitev dosedanje ureditve, ki občinam otežuje urejanje priobalnih zemljišč in postavitev prepotrebne javne infrastrukture.
J. M.
