Včeraj se je začela uporabljati novela Zakona o tujcih, ki jo je državni zbor sprejel 30. marca letos in je bila 12. aprila objavljena v Uradnem listu RS.
Glavne rešitve se med drugim nanašajo na kompleksno krizo na področju migracij, znanje slovenščine, združitev družine, zadostna sredstva za preživljanje in brexit.
Kompleksna kriza na področju migracij
Novela obravnava nastanek kompleksne krize na področju migracij zlasti v okoliščinah, ko bi na določenem ali več območjih Republike Slovenije vstopilo zelo veliko število nezakonitih migrantov, ki bi hkrati izrazili namero, da zaprosijo za mednarodno zaščito. Takšne razmere bi lahko povzročile stanje, ko državni organi ne bi zmogli v celoti izvajati vseh svojih obveznosti, s tem pa bi omenjene razmere lahko vplivale tudi na delovanje drugih sistemov in podsistemov.
Raziskovanje in študij
Novela v notranji red prenaša določbe Direktive (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk (au pair).
Temeljni cilj je olajšati vstop tistih državljanov tretjih držav, ki prihajajo na območje EU zaradi opravljanja raziskovalnega dela in študija, ter omogočiti njihovo mobilnost in mobilnost njihovih družinskih članov znotraj EU
Znanje slovenskega jezika
Novela uvaja:
- pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni (A1 po Skupnem evropskem jezikovnem okviru) za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine državljanu tretje države,
- pogoj znanja slovenskega jezika na osnovni ravni (A2 po Skupnem evropskem jezikovnem okviru) za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje državljanu tretje države na podlagi petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja tujca v Republiki Sloveniji.
Na novo je določen obseg (so)financiranja udeležbe programov učenja slovenskega jezika in seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo v višini 50 odstotkov cene programa.
Prav tako se omejuje kategorijo tujcev, ki bodo upravičeni do sofinanciranja omenjenih programov. To bodo tujci, ki niso državljani EU, z veljavnim dovoljenjem za začasno prebivanje zaradi združitve družine in tujci z veljavnim dovoljenjem za začasno prebivanje, ki v Sloveniji neprekinjeno zakonito prebivajo vsaj pet let.
Določbe, ki se nanašajo na pogoj znanja slovenskega jezika, se začnejo uporabljati po poteku dveh let od uveljavitve novele zakona. Do takrat se v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine in v postopku izdaje dovoljenja za stalno prebivanje še naprej uporabljajo določbe Zakona o tujcih, veljavne pred spremembo.
Združitev družine
Uveden je pogoj predhodnega dvoletnega zakonitega prebivanja tujca (državljana tretje države) na ozemlju Slovenije za uveljavljanje pravice do združitve družine.
Pri tem država sledi načelu otrokove največje koristi v postopku združevanja družine brez pogoja predhodnega dvoletnega prebivanja tujca in veljavnosti njegovega dovoljenja za prebivanje, če imata oba starša ali skrbnik izdano dovoljenje za začasno prebivanje v Sloveniji oziroma če ima dovoljenje za začasno prebivanje tisti izmed staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, če starša ne živita skupaj, ali če ima otrok samo enega izmed staršev.
Zadostna sredstva za preživljanje
Na področju izkazovanja zadostnih sredstev za preživljanje se dokazila, s katerimi lahko tujec izkazuje sredstva za preživljanje v postopku podaljšanja, izdaje nadaljnjega dovoljenja ali dovoljenja za stalno prebivanje, izenačujejo z dokazili, s katerimi se lahko ta pogoj izkazuje v postopku pridobitve prvega dovoljenja za prebivanje (izključujejo se prejemki, do katerih je tujec upravičen na podlagi zakona, ki ureja družinske prejemke in prejemki, do katerih je upravičen na podlagi zakona, ki ureja uveljavljanje pravic do javnih sredstev).
Prav tako se iz nabora sredstev, ki se upoštevajo v izračun sredstev za preživljanje, izvzemajo povračila stroškov v zvezi z delom, ki obsegajo stroške za prehrano med delom, prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima zaposleni pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju.
Na področju preverjanja izpolnjevanja pogoja zadostnih sredstev za preživljanje v času veljavnosti dovoljenja za prebivanje je na novo uveden sistem periodičnega preverjanja zadostnih sredstev za preživljanje.
Prva dovoljenja za začasno prebivanje
Na področju pridobitve prvih dovoljenj za začasno prebivanje je uveden sistem, ki bo vsem tujcem, ki v Sloveniji v času izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje prebivajo zakonito, omogočil vročitev prvega dovoljenja za začasno prebivanje pri pristojnem organu, ki prvo dovoljenje za začasno prebivanje izda (upravna enota, na območju katere tujec prebiva).
Na ta način bo tujcu omogočeno, da se mu bo lahko prvo dovoljenje za začasno prebivanje vročilo na območju Slovenije, ob predpostavki, da je na slovenskem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu v tujini že podal prstne odtise, in se mu ne bo treba vračati v izvorno državo zgolj zaradi vročitve prvega dovoljenja za prebivanje.
Varnostne okrepitve biometričnih dovoljenj
Zagotovljena je podlaga za uvedbo varnostne okrepitve biometričnih dovoljenj za prebivanje, kar bo zmanjšalo možnost ponarejanja in zlorab dovoljenj. Slednje je v interesu tako Slovenije kot tudi imetnikov dovoljenj za prebivanje.
Novo skupno obliko s sodobnejšimi varnostnimi zaščitami določa Uredba (EU) 2017/1954 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) številka 1030/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav, ki se z novelo ZTuj-2F prenaša v nacionalno zakonodajo.
Enotni obliki sledijo tudi izkaznice, ki se izdajajo državljanom EU in njihovim družinskim članom, državljanom Švicarske konfederacije in njihovim družinskim članom ter družinskim članom slovenskih državljanov. Tako bodo imeli vsi tujci, ki jim Slovenija izda dovoljenje za prebivanje ali potrdilo o prijavi prebivanja, enotno (biometrično) obliko izkaznice. Izjema pri tem so državljani EU in državljani Švicarske konfederacije, ki jim biometrični podatek o podobi obraza in prstih odtisih ne bo odvzet.
Nezakonito prebivanje
Urejeno je tudi nezakonito prebivanje tujca v Republiki Sloveniji. Iz dvofazne ureditve izdajanja aktov se prehaja v enofazni sistem. V okviru slednjega bo policija lahko neposredno izvrševala odločbe upravnih organov, če tujec ne bo sledil njihovemu izreku.
Urejeno je tudi enotno postopanje glede rokov za prostovoljni odhod in obdobij prepovedi vstopa. S tem so upoštevana priporočila Evropske komisije, prav tako se priznavajo odločbe o vrnitvi, ki jih izda druga država članica EU.
Sporazum o izstopu Združenega kraljestva
Zagotovljena je implementacija določb Sporazuma o izstopu v delu, ki urejajo pravice v zvezi s prebivanjem in dovoljenji za prebivanje državljanov Združenega kraljestva in njihovih družinskih članov, ki so v Sloveniji zakonito prebivali 31. decembra 2020 in v Sloveniji še naprej prebivajo tudi po tem datumu, ter izdajo potrdila o pravicah obmejnega delavca.
Do začetka uporabe novele ZTuj-2F (to je do 26. maja 2021) je Slovenija še naprej neposredno uporabljala določbe Sporazuma o izstopu. Postopki za izdajo dovoljenja za prebivanje na podlagi Sporazuma o izstopu, ki so se začeli pred začetkom uporabe novele ZTuj-2F (to je 26. maja 2021) in o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno, se nadaljujejo in zaključijo po določbah novele ZTuj-2F. Podrobnejše informacije o neposredni uporabi Sporazuma o izstopu.
Integracija
Področje integracije je medresorsko in zahteva koordinativno vlogo osrednjega organa. Osnovna integracijska načela so enaka za vse priseljence, zato se z novelo Zakona o tujcih osrednja koordinativna in usklajevalna vloga vključevanja migrantov določa Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov.
Vir: Ministrstvo za notranje zadeve
M. D.
