Ne samo spremembe Zakona o tujcih in Zakona o mednarodni zaščiti (azilu), spreminja se tudi Zakon o prijavi prebivališča, s kateri želi vlada urediti zlorabe fiktivnih (navideznih) prijav prebivališča. Spremembe zakona je vlada obravnavala 3. decembra 2020 in ga poslala v državni zbor, včeraj jih je obravnaval pristojni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. In jih potrdil.
Poslanec Branko Grims je ob tem dejal, da je zakon, ki bo reševal problematiko fiktivnih prebivališč, ne samo nujen, ampak veliko prepozen. “Dejstvo je, da so se fiktivna prebivališča izkoriščala po dolge in počez. Upravne enote pa niso imele enakih vatlov pri preverjanju dejstev.”
Ob tem spomnimo, da je bilo v preteklih letih na posameznih naslovih navidezno prijavljenih tudi več kot 560 oseb (primer Šentilj), v Krškem 267, v Ribnici in Žlebiču je bilo na dveh naslovih prijavljenih 109 oseb. Po več deset prijav je bilo tudi drugod.
Ko smo pred časom tudi na našem portalu raziskovali in spraševali upravne enote o tem, smo prejemali različne odgovore in izgovore. Potrdilo se je tudi, da upravne enote res nimajo enakih vatlov pri preverjanju, kakor je to včeraj opozoril Grims.
Dolenjska: Na 10 kvadratnih metrih prijavljenih več kot 100 oseb
Novomeški občinski svetnik mag. Franci Bačar, tudi direktor novomeške območne geodetske uprave, pa je sredi novembra v svetniškem vprašanju povedal, da je bil razlog za sprejemanje zakona, ki ureja prijavo bivališč, primer na Dolenjskem, kjer je na 10 kvadratnih metrih površine prijavljenih več kot 100 oseb. Kot strokovnjak za to področje je izpostavil, da obstaja zakonodaja, ki ureja prostor in zakonodaja, ki ureja upravne notranje zadeve, stvari pa so med seboj neusklajene.
Kot primer je navedel, da ima pravico do hišne številke vsaka stavba, ki je zgrajena za to, da bo služila za stalno ali začasno bivanje, pa tudi tista, ki naslov potrebuje za opravljanje gospodarske oz. poslovne dejavnosti. Ko pride stavba do naslova, pa se lahko v take stavbe prijavijo bivališča.
Prijave v hleve, kozolce, zidanice, rastlinjake, cvetličarne
Včasih so to stalna bivališča, včasih pa fiktivna. Tako obstajajo prijave v hleve, kozolce, zidanice, rastlinjake, cvetličarne itd.; zakonodaja je tu zelo neurejena. Ni problem samo 100 prijav na 10 kvadratnih metrov, ampak bi morala država urediti in omogočiti upravnim enotam, da zavračajo prijave v stavbe, ki niso namenjene prebivanj, je opozoril Bačar.
Zdajšnja vlada je tudi začela s postopki in z zakonskimi spremembami rešuje problematiko fiktivnih prijav prebivališč. Spremembe bo zdaj dokončno potrdil še državni zbor.
Ključne rešitve, ki bodo preprečevale fiktivne prijave prebivališč, so med drugim:
– ponovna uvedba krajevne pristojnosti. Posameznik bo lahko prijavil stalno ali začasno prebivališče samo na območju tiste upravne enote, kjer je naslov, na katerega se prijavlja;
– stanodajalca se bo (tako kot to že velja za posameznika) zavezalo, da ob prijavi navede resnične podatke;
– ob vsaki prijavi prebivališča bo uradna oseba dolžna preveriti podatke o dejanski rabi dela stavbe, uporabni površini dela stavbe, namenjene stanovanjski rabi oziroma nastanitvi in število že prijavljenih oseb na naslovu;
– površinski standardi za prijavo prebivališča bodo predpisani s pravilnikom;
– če osnovni pogoji za prijavo, ki izhajajo iz rabe oziroma namembnosti, velikosti ali števila že prijavljenih oseb (kakor tudi če se posameznik želi prijaviti na naslov, kjer še ni določena hišna številka ali če ob prijavi ne predloži dokazila, da ima pravico do prebivanja na naslovu), ne bodo izpolnjeni, bo namesto ugotovitvenega upravnega postopka izveden skrajšan upravni postopek (poziv na dopolnitev vloge in zavrnitev prijave, če dokazila niso priložena v roku).
Ne samo neurejene evidence in zlorabe, težava fiktivnih prijav se je pokazala tudi v tem, da so številni svoje naslove prijavili v Sloveniji, kar jim je bila odskočna deska za delo v drugih državah EU. V povezavi s tem je tudi veliko zlorab zaradi uveljavljanja otroških dodatkov in ostalih socialnih prejemkov.
J. M.
