Ob včerajšnjih podatkih o lanskem rekordnem poslovanju novomeške Krke, ki več kot 94 odstotkov prodaje ustvari na tujih trgih, se je nekaterih zavrtelo, predvsem pa ob novici, da bo Krko tudi naslednjih šest let (do 2027) vodil zdajšnji predsednik uprave in generalni direktor Jože Colarič.
Že dolgo ni skrivnost, da so nekateri posamezniki imeli velike oči, delali so račune brez krčmarja. Gre seveda za tiste, ki jih poleg upravljanja z 1,5 milijarde evrov Krkinih letnih prihodkov mika tudi lastninjenje, privatizacija, več kot četrtinskega deleža Krke v državni lasti.
Temu primerno je bilo sinoči tudi poročanje nekaterih, ki so več pozornosti kot rekordnim poslovnim izidom namenili anonimnemu pismu, ki temelji na lažeh. Menda naj v Krki zaposlenih ne bi dovolj zaščitili zaradi covida-19.
To so zaposleni v Krki že zanikali. Prof. dr. Matej Lahovnik, član nadzornega sveta in namestnik predsednika nadzornikov, pa je sinoči na Twitterju zapisal:
“Kaj se dogaja s POPTV?! Namesto, da bi izpostavili rekordne rezultate Krke, ki je vredna že 3 milijarde in ima preko 300 mio letnega dobička, izpostavijo laži iz anonimke.
Okužbe so daleč pod povprečjem SLO, ker se ukrepov držijo in zato ni izpadov v proizvodnji, poslovni izid pa je rekorden. Letni dobiček Krke je primerljiv z vrednostjo Telekoma, na POP pa se ukvarjajo z neko anonimko.”
Za poznavalce razmer takšno poročanje sicer ni presenečenje, presenečenje ni niti to, da je POP TV (nekateri so ga preimenovali kar v LMŠ TV), poročanje o Krki zgradil predvsem na tem anonimnem pismu.
Kako Krka deluje v času covid-19 in kakšne ukrepe izvaja?
Jože Colarič je včeraj poudaril, da je Krka farmacevtsko podjetje, kar zahteva tudi zelo regulirane in standardizirane procese. Ob pojavu covida-19 so uvedli številne dodatne preventivne in delovnopravne ukrepe, ki temeljijo na navodilih stroke. Med njimi so preventivno razkuževanje, uporaba mask, socialna distanca, prezračevanje prostorov in druge oblike zaščite.
Za vse zaposlene in za zunanje izvajalce so uvedli merjenje telesne temperature na vhodih ter obvezno uporabo zaščitnih mask in razkužil. Izvajajo tudi dezinfekcijo prostorov, materialov, vozil in delovnih mest. Sestanki, izobraževanje in druge podobne aktivnosti potekajo prek digitalnih medijev, če je le možno.
Redno izvajajo testiranje s hitrimi antigenskimi testi, da bi tudi pri asimptomatsko okuženih pravočasno zaznali okužbo.
Prilagodili so organizacijo dela in uvedli fleksibilen delovni čas ter tako zaposlenim olajšali usklajevanje službenih in družinskih obveznosti. Z ukrepi za preprečevanje širjenja okužb v Krki zagotavljajo varno in zdravo delovno okolje.
Bolniška odsotnost se v letu 2020 ni povečala. Znašala je 6,4 %, kar je primerljivo s 6,6-odstotno bolniško odsotnostjo v letu 2019. Od tega je bilo 0,4 odstotne točke lanske bolniške odsotnosti posledica obolelosti zaradi covida-19.
Iz teh podatkov je možno sklepati, da je covid-19 povzročil določeno bolniško odsotnost, a je bilo zaradi ukrepov za zajezitev epidemije manj bolniških odsotnosti zaradi drugih obolenj.
Predsedniku uprave in generalnemu direktorju Krke šestletni mandat poteče 1. 1. 2022, s tem pa tudi preostalim štirim članom uprave. Nadzorni svet pa je v sredo odločil, da bo tudi v naslednjem 6-letnem mandatu, to je v letih 2022 do 2027, Krko vodil Jože Colarič. Člane uprave pa bodo nadzorniki imenovali na seji, ki je predvidena za 17. november 2021. Takšen potek imenovanja je za veliko gospodarsko družbo, kot je Krka, povsem običajen.
Nekaterim se računi niso izšli
Očitno pa so imeli nekateri v ozadju drugačna pričakovanja, kar se tiče predsednika uprave. Posamezniki so namreč napovedovali, da se bo Colarič upokojil, vodenje pa bi prevzel nekdo drug.
Različne interesne skupine so namreč imele svoje ime. Med drugim se je omenjalo, da ima velike želje po vodenju tudi Borut Jamnik, predsednik uprave Modre zavarovalnice, pred tem pa Kapitalske družbe. Pojavljala so se tudi druga (zunanja) imena. Strici so bili podobni kot tisti, ki kadrujejo za KUL.
Znano je tudi, da Colarič nikoli ni bil privrženec različnih menedžerskih prevzemov podjetij, t. i. MBO, ki so na kolena spravili številna slovenska podjetja. Za Colariča je znano, da je kratico MBO označil z besedami: Manj bo ostalo. Za podjetje in zaposlene seveda.
Krka spada med vodilna generična farmacevtska podjetja v svetu. Z njihovimi zdravili se vsak dan zdravi 45 milijonov ljudi v več kot 70 državah. Imajo več kot 12 tisoč zaposlenih.
J. M.
