Prihodnji teden bodo šole in vrtci v devetih slovenskih statističnih regijah odprle vrata, pouk se bo začel v prvih treh razredih (prvi triadi). Če bo epidemiološko stanje to dovoljevalo, bodo tem regijam nato sledile ostale tri, med njimi je tudi Jugovzhodna Slovenija. Vse je odvisno od nas in našega upoštevanja ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavira. Vlada bo stanje v državi ponovno pretresala v sredo.
Po besedah predsednika združenja ravnateljev Gregorja Pečana v šolah pravila poznajo, na to so pripravljeni, večjih težav ne pričakuje. Zadovoljen je tudi z regijskim odpiranjem šol, to se mu zdi smiselno.
V Zvezi aktivov staršev Slovenije so ob tem opozorili, da so glede na odzive mnenja staršev zelo deljena. “Za nekatere starše je za odpiranje šol skrajni čas, drugi pa so prepričani, da je to v trenutni epidemiološki situaciji prenevarno,” so pojasnili za STA. “Da bodo otroci šli nazaj v šolo, ko bodo izpolnjeni pogoji za rdečo fazo, je že nekaj časa znano in verjamemo, da šole so pripravljene in da bo narejeno vse, da bo šolanje za najmlajše varno,” so še navedli.
Varnost otrok na prvem mestu
Na resornem ministrstvu so skupaj s strokovnjaki in epidemiologi pripravili protokol za varno vračanje otrok v šole. Del tega je obvezno nošenje mask učiteljev in testiranje učiteljev ter vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. To se bo začelo v ponedeljek in nato ponavljalo vsak teden. Ponedeljke so zdravstveni delavci tako že rezervirali za testiranje zaposlenih v tej dejavnosti. Opraviti bodo morali okoli 30.000 testiranj s hitrimi testi, kar bo izredno velik zalogaj tudi za njih. Iz zdravstva na povečan obseg dela ni pripomb, koordinatorji testiranja so zdravstveni domovi, vse poteka po dogovoru z vodstvi šol.
Zataknilo se je pri Štrukljevih
Težav ni niti pri večini učiteljev. Glede na odzive se ti zavedajo resnosti stanja in nimajo težav niti z nošenjem zaščitnih mask niti z napovedanim testiranjem pred začetkom pouka. Drugače pa je v vodstvu Sindikata za vzgojo in izobraževanje (SVIZ), ki ga vodi politično motivirani Branimir Štrukelj, kandidat stranke Levica na zadnjih državnozborskih volitvah.
Štrukelj je ukrep testiranja, tako kot večino drugih ukrepov te vlade, pričakal na nož. Menda za to naj ne bi bilo zakonske podlage.
V gospodarstvu povsem drugače
V gospodarstvu so obvezno testiranje uvedli že konec decembra, takoj, ko je bilo to mogoče in ko so v Slovenijo prispeli prvi testi za hitro testiranje.
Tudi tam so se pojavljala vprašanja o zakonski podlagi, pravicah in obveznostih zaposlenih in delodajalcev. Vendar so to v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) nemudoma ustavili.
Njihov pravnik Matija Drmota je na vprašanje: Ali se je delavec dolžan odzvati na zahtevo po obveznem testiranju na delovnem mestu, odgovoril:
“V skladu z Zakonom o zdravju in varnosti pri delu (ZVZD) mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje pri delu in v ta namen izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu.
Delodajalec mora upoštevati spreminjajoče se okoliščine ter izvajati preventivne ukrepe, ki bodo zagotavljali izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu. S tega vidika menim, da delodajalec lahko odredi testiranje na svoje stroške in da delavec tega ne more odkloniti. Delodajalec s tem izpolnjuje svojo zakonsko obveznost, posebej v dejavnostih, kjer se delavci pogosto srečujejo s tretjimi osebami, zavrnitev pa bi lahko šteli za kršitev delovnih obveznosti, enako kot to velja, če delavec ne nosi maske.”
Odgovor je bil 4. januarja 2021 objavljen v obvestilih sindikata SKEI Slovenija.
Dvomov tako ni. Če delodajalec zahteva nošenje mask in testiranje, je to obvezno. V primeru zavrnitve gre za kršitev delovnih obveznosti.
Če velja za ene (tiste v gospodarstvu), velja tudi za druge (tiste v javnem sektorju). Vsi smo del ene države. Za vse veljajo isti zakoni.
Ob tem dodajmo, da je vse več pozivov, naj člani sindikata SVIZ vendarle razmislijo, kdo jih vodi. Takšna politično motivirana razdiralnost ni namreč ne v korist učiteljev, ne v korist otrok.
J. M.
