V predsedniški palači v Ljubljani je danes potekalo srečanje najvišjih predstavnikov treh vej oblasti na temo »Načelo delitve oblasti – (samo)omejevanje, vzajemni nadzor in medsebojno sodelovanje«. Organiziral ga je predsednik države Borut Pahor, namenjeno pa je bilo pogovoru o tem, kje je prostor medsebojnega sodelovanja in nadzora posameznih vej oblasti, izhajajoč iz njihove ustavno opredeljene vloge in s poudarkom na nujnosti spoštljivega in konstruktivnega dialoga.
Srečanja se je udeležil tudi predsednik vlade Janez Janša. V nadaljevanju objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega nagovora:
– Pred 32 leti smo imeli nek sodni sistem in kazensko pravo, ki je bilo formalno opredeljeno kot orodje za uničevanje razrednega sovražnika. Na stotine ljudi se je pod to formulo usmrtilo, zaprlo, uničilo njihova življenja, kariere in jih pognalo po svetu.
– V prvih letih po osamosvojitvi je slovensko ustavno sodišče naredilo veliko za to, da se je popravilo veliko krivic, ki so bile narejene posamičnim skupinam in konkretnim posameznikom, seveda tistim, ki so preživeli.
– Nekdanjo tajno politično policijo se je razglasilo za zločinsko organizacijo in razveljavilo vrsto političnih procesov in kazalo je, da Slovenija postaja normalna država, z normalnim sodstvom, z de facto upoštevanjem ločenosti vej oblasti.
– Tudi Vrhovno sodišče je v prvih letih po osamosvojitvi naredilo veliko.
– Nekdanja SDK je vložila preko 700 ovadb za divje lastninjenje, a slovensko tožilstvo in sodstvo ni spravilo za zapahe nikogar, še tisti, ki je bil, je bil pomiloščen od predsednika republike.
– Na polovici tranzicijskega časa so se stvari v sodstvu obrnile v nasprotno smer kot v prvih letih po osamosvojitvi.
– Doslej se je odkrilo preko 700 množičnih morišč, a slovensko sodstvo in tožilstvo ni procesiralo niti enega za zločine, ki ne zastarajo niti po mednarodnem pravu niti po slovenski zakonodaji.
– Pučnikov amandma v zakonu o sodniški službi iz leta 1994 določa, da tisti sodniki, ki so v prejšnjem režimu kršili človekove pravice pri opravljanju svoje sodne funkcije, ne morejo biti imenovani v trajni mandat.
– Sodni svet je samo v enem primeru ta zakon upošteval, povsod drugod pa zapisal, da ne razpolaga z informacijami, da bi kandidat kršil ta člen zakona, čeprav so bile sodbe ali obtožnice, ki so dokazovale nasprotno javno objavljene. Sodni svet pa o tem ni vedel nič.
– Tudi sodni svet bremeni birokratska navlaka. Za predpise, ki so protislovni, sodstvo seveda ni krivo. Sprejemala jih je zakonodajna veja oblasti, na predlog izvršilne.
– Bil sem v vseh sestavah parlamenta od osamosvojitve in ne spomnim se protestov sodne veje oblasti ali tožilstva, ko se je sprejemala dodatna birokratska navlaka. Ta birokratska navlaka pa ne bremeni samo sodstva.
– Ugled si je treba zaslužiti, zaupanje javnosti v delo sodstva pa pridobiti.
– Iz človeškega vidika je težko poslušati, kako so nekateri prizadeti, ker so kritizirani, po drugi strani pa zaradi sodnih zmot ljudje umirajo, imajo uničene družine, kariere, življenja, in to ne v SFRJ, ampak v samostojni Sloveniji, kjer imamo polna usta človekovih pravic.
Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je sicer tožil na vse prevečkrat izražen neprimeren odnos izvršilne do sodne veje oblasti.
Borut Pahor je v uvodu posveta dejal, da ločenost oblasti ne pomeni njihove izoliranosti in da predpostavlja tudi sodelovanje. Poudaril pa je, da mora biti odnos spoštljiv, odgovoren in mora upoštevati dostojanstvo druge veje. Pojasnil je, da je do današnjega posveta prišlo po pismu, ki mu ga je Florjančič poslal avgusta, v katerem je opozoril na neprimerno komunikacijo državne oblasti.
Srečanja sta se udeležila še predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in predsednik Državnega zbora Igor Zorčič.
Več je dostopno tukaj
Vir in foto: Vlada RS in Twitter
M. D:
