“Slovenski CSDji (centri za socialno delo) so leglo feministk, nedofukanih zafrustriranih žensk in poženščenih beta fantkov,” je pred dnevi tvitnil Borut Jakopin.
Omenjeni zapis sem retvital. Ni pa seveda nujno, da se v tvitosferi tisti, ki retvita nek tvit z njegovo vsebino tudi strinja. Precej bolj priročno orodje za strinjanje twitter ponuja v obliki »like-ov« torej »všečkov«. Z retvitom pa svoje sledilce opozorimo na stališče neke osebe, do določenega vprašanja, čeprav se z vsebino ne strinjamo.
Toda vrnimo se k »tvitu« Boruta Jakopina. Zapisal je, kar je pač zapisal. To je njegovo mnenje, ki sem ga z »retvitom« delil s svojimi sledilci, ne da bi se z njim vsebinsko strinjal. Svojim sledilcem sem torej prenesel stališče Boruta Jakopina do dela Centrov za socialno delo (CSD). Že ob prvem novinarskem klicu, ta se je zgodil kakšno uro ali dve po »retvitu«, sem videl, da bo ta delitev napačno razumljena in zlorabljena, zato sem »retvit« tudi umaknil.
Vendar očitno ne dovolj hitro za »pozorne tviteraše«, ki so naredili posnetek zaslona in omenjeni »retvit« začeli širiti po družbenih omrežjih.
Kako dobro naoljen je stroj dominantnih medijev v službi globoke države, pa pove podatek, da se je po komaj dveh dneh od objave izvornega »retvita«, ki sem ga – poudarjam – »retvital, nato pa umaknil – po meni vsulo. V kabinet predsednika vlade in na moj elektronski naslov je prispelo kakšnih deset novinarskih vprašanj okoli mojega »retvita«, ki je bil že zdavnaj umaknjen. Vsa novinarska vprašanja pa so bila dobesedno prekopirana oziroma skoraj povsem enaka.
Še več, izjemno hitro, še pred javno objavo prvih novinarskih prispevkov, se je oglasila tudi Skupnost centrov za socialno delo, ki zahteva moje opravičilo za nekaj, kar sem, kot rečeno umaknil. Pri tem pa prav ta Skupnost centrov za socialno delo v svojem dopisu ni navedla niti podpisnika zahteve, ki bi mu lahko odgovoril.
Vse to me še bolj utrjuje v prepričanju, da gre za usklajeno akcijo dominantnih medijev in seveda anonimnih zaposlenih v Skupnosti centrov za socialno delo in napad name za nekaj, česar na mojem družbenem omrežju »twitter« ni več in pri čemer tudi ni šlo za vsebino, ki bi jo sam zapisal.
Vsem torej sporočam naslednje: »Moj »retvit« zapisa Boruta Jakopina ne pomeni mojega odobravanja besed, ki jih je zapisal. Predvsem sem upal, da ga bo javnost sprejela kot poziv k samooceni v primeru odvzema »koroških dečkov« starim staršem in v mnogih drugih primerih, ko javnost spremlja ravnanja posameznih zaposlenih na CSD-jih, ki ravnajo izjemno uradniško, brez posebno velike empatije. V takšnih izjemno težkih, včasih tudi tragičnih trenutkih, pa sta ravno sočutje in empatija prav tistih uradnikov, ki so vpleteni v situacije, še kako potrebna. Žalostno pa je tudi, da slovenski mainstream mediji – kot rečeno, po nareku globoke države – toliko pozornosti namenijo enemu retvitu, ki je bil umaknjen.”
