Slovenija ima v programskem obdobju 2014 do 2020 v bruseljskih blagajnah na voljo 3,067 milijarde evrov evropskih sredstev. Vladi pod vodstvom Marjana Šarca in Mira Cerarja pa sta počrpali vsega tretjino tega denarja. To je milijardo od v letih 2012 in 2013 težko izpogajanih ter dodeljenih treh milijard evrov. Mimogrede, tudi za ta denar Sloveniji se je izpogajala takratna druga Janševa vlada.
Črpanje evropskega denarja je bilo izredno slabo predvsem v času vlade Marjana Šarca, ta resor je po njihovi koalicijski pogodbi pripadal Stranki Alenke Bratušek (SAB). Nato pa so se v kratkem času, v vsega letu in pol, pri vodenju tega ministrstva zvrstili kar štirje ministri. Bratuškova pa je bila nekaj časa kar dvojna ministrica.
Najprej je bil minister Marko Bandelli, nekdanji župan Občine Komen (edini, samcat župan SAB). Mesto je moral hitro zapustiti, razlogi niso bili javno nikoli pojasnjeni, Bandellija smo si zapomnili po njegovi izjavi: “Moji otroci doma jočejo.” Danes je poslanec na listi SAB in spet objavlja, kako bodo novih 10,5 milijarde evrov, ki jih je v Bruslju v teh dneh izpogajala ekipa pod Janševim vodstvom, “oni delili, v novi vladi, ker na tem delajo”, kakor je to v teh dneh zapisal na Twitterju.
Bandellija je zamenjal Iztok Purič, takratni podpredsednik stranke SAB. Po le nekaj mesecih je odstopil in izstopil tudi iz SAB. Razlogov, zakaj je vrgel puško v koruzo, javno ni pojasnjeval.
Nato je vodenje tako pomembnega ministrstva prevzela kar Alenka Bratušek, predsednica stranke SAB. Postala je dvojna ministrica, ob tem je vodila še ministrstvo za infrastrukturo. Ob vprašanjih o črpanju evropskega denarja je vehementno hitela razlagati, kako je to vsak dan boljše, vsak dan nekaj priteče.
Ministrstvo pa je bilo brez pravega vodstva, za to anemični Marjan Šarec kot vladni predsednik pa tudi ni udaril po mizi.
Nato se je izkazalo, da je Bratuškova stvari pri imenovanju Puričevega naslednika zavlačevala tako dolgo, da se je izteklo nadomestilo, ki ga je prejemala njena velika prijateljica Angelika Mlinar iz avstrijske Koroške. Nadomestilo plače je prejemala kot nekdanja avstrijska evropska poslanka. Z Bratuškovo sta se spoprijateljili, ko je ta želela v prejšnjem mandatu postati evropska komisarka. Saj se spomnimo njene bruseljske blamaže, kjer je bila ena redkih kandidatk za komisarko, ki je na zaslišanju groteskno pogorela. Ni poznala tematike in ni znala angleškega jezika. (Vi nid tajm, vi dont nid mani, jo spremlja še danes.) Bila pa bi komisarka s 25.000 evri mesečne plače. Mlinarjeva jo je pri tem goreče podpirala. Tudi ona je pogorela na naslednjih avstrijskih evropskih volitvah, po prejemanju nadomestila iz Bruslja bi se morala prijaviti med brezposelne. Takrat ji je Bratuškova vrnila uslugo in uredila, da jo je prejšnja koalicija potrdila za ministrico za črpanje evropskih sredstev. Menda zato, ker zna v Bruslju dobro odpirati vrata, kot je to hitela pojasnjevati Bratuškova. No, pred tem si je Mlinarjeva morala na hitro urediti še slovensko državljanstvo, pri čemer ji je izrazito pomagala prav Šarčeva LMŠ.
Pravljic je bilo nato hitro konec, 13. marca 2020 je prisegla nova vlada pod vodstvom Janeza Janše, ministrstvo brez resorja za črpanje evropskih sredstev pa je prevzel Zvone Černač.
Iz zdajšnjega poročila te vladne službe pa je razvidno, da je bilo dosedanje črpanje evropskih sredstev strahotno slabo. Slovenija je iz Bruslja do konca prvega polletja letos pridobila vsega 39 odstotkov razpoložljivega denarja.
Ob tem je bilo črpanje v času prejšnje vlade izredno kritično, izrazit napredek v letu 2020 je opazen šele od marca 2020 dalje.
V prvem tromesečju 2020, ko sta to ministrstvo vodili Bratuškova in Mlinarjeva, je bilo počrpanih le 16 odstotkov sredstev. Od marca dlje pa je nova vladna služba izdala 40 novih odločitev o podpori v skupni vrednosti 260 milijonov evrov; od tega za t. i. operacije Covid-19 152 milijonov evrov.
Kot primer lahko izpostavimo Ministrstvo za okolje in prostor, ki ima v okviru mehanizma Dogovorov za razvoj regij predvidenih 62 projektov v skupni vrednosti 294 milijonov evrov: 46 kanalizacij in 16 vodovodov. Pri tem gre tudi za projekte z našega območja.
Od leta 2017 do marca 2020 pa ni bila na Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v potrditev posredovana niti ena vloga! Od marca do junija 2020 je bilo izdanih 6 odločitev o podpori v vrednosti 36 milijonov evrov.
Vsi ti podatki za preteklo obdobje zato kažejo na dejstvo, da bo Janševa vlada morala posvetiti izjemno pozornost črpanju sredstev, tako tistih iz tekoče finančne perspektive, kot tistih, ki jih je izpogajala pretekle dni, kjer gre za 10,5 milijarde evrov. Največ izpogajanih sredstev bo treba namreč porabiti v naslednjih treh letih.
Da se ne bi zgodilo enako kot v prejšnjih letih, ko Slovenija ni uspela počrpati niti sredstev, ki so nam bila zagotovljena, je vlada v sredo oblikovala posebno projektno skupino, katere delo bo potekalo predvsem na operativni ravni in jo bo vodila Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo vodi Zvone Černač. Skupina bo odgovorna predvsem za tekoče črpanje sredstev in izvajanje projektov.
Vlada ob tem tudi ugotavlja, da sta trenutno najbolj prioritetni področji zdravstvo in dolgotrajna oskrba starejših, kar vključuje tudi izgradnjo novih domov za starejše občane ter modernizacijo obstoječih skupaj s kadrovskimi okrepitvami.
Poročilo o črpanju evropskih sredstev je na voljo tukaj
J. M.
