Revizorji računskega sodišča so poslovanje Občine Metlika revidirali delno, ugotovili številne nepravilnosti, jih strnili v 20 točk, poročilo napisali na 40 straneh, na koncu pa napisali “priporočila za okrepitev notranjih kontrol” in “pravilno knjiženje”. Ampak, iz metliškega računa je šlo na račun Rika 21,4 milijona evrov in na račun podjetja TELEG-M 2,3 milijona evrov, nekateri zneski so se pri knjiženju “izgubili”, plani pa obstajajo le na papirju.
Po več kot letu dni od začetnega sklepa je konec prejšnjega tedna Računsko sodišče RS objavijo poročilo, v katerem so na 40 straneh opisali, kaj vse so ugotovili pri pregledu dela poslovanja Občine Metlika. Nepravilnosti je veliko, strnjenih je v 20 točk, na koncu pa so dana priporočila za okrepitev notranje kontrole na več področjih, več pozornosti naj namenijo tudi pravilnemu izkazovanju prejemkov in izdatkov občine, tj. vodenju računovodstva. Odgovorna oseba je župan Darko Zevnik.
Za tretjino višje plače od povprečja, vsakega Metličana so stali po 46 evrov
Zevnik županuje poklicno, poleg tega ima podžupana, ki pa to delo opravlja neprofesionalno. Leta 2015, za kar se nanaša poročilo, je bilo na občini 16 zaposlenih (dodatno je bila nekaj mesecev ena oseba zaposlena še za določen čas). Za plače so porabili 385.679 evrov, kar je 32.140 evrov mesečno ali okrog 2.000 evrov povprečno bruto na zaposlenega. Plače so imeli torej za okrog tretjino (okrog 500 evrov) višje od državnega povprečja. Vsak prebivalec občine pa je za plače zaposlenih v občini upravi namenil po 46 evrov.
Ob plačah tudi visoki dodatki
Zaposleni so k plačam prejemali še različne dodatke k plači (pri tem ne mislimo na dodatek za delovno dobo). Tega ni bil deležen le edini zaposleni s srednješolsko izobrazbo. Večina oziroma 10 od 16 je imela plačane tudi nadure, opravljenih je bilo 366 nadur.
Kar 98,7 odstotka naročil je šlo prek naročilnic
Vsako osmo naročilo za nabavo blaga, storitev in podobnih stvari je bilo oddano z naročilnico, ne javnim razpisom. Izdali so kar 550 naročilnic, povprečno približno 2 vsak delovni dan, skupna vrednost je bila 1,24 milijona evrov ali 2.253 evrov povprečno na vsako naročilnico oziroma povprečno okrog 4.500 evrov dnevno.
Pregledno je bilo oddanih le 6 naročil, v skupni vrednosti 807.080 evrov. Pregledno pomeni, da so bila naročila objavljena na javnem portalu javnih naročil, kjer nato ponudniki pripravijo ponudbe, na koncu pa velja izbira po sistemu najcenejšega ponudnika, kar je z vidika občinskih financ tudi najugodnejše. Pri naročilnicah pa je stvar lahko povsem drugačna.
Kaj so izvajali? Eno so bili načrti, drugo resničnost
V načrtu za leto 2015 so imeli 4 večje investicije: 1) Sanacijo dela lokalne ceste Drašička roka – Bojanska roka (317.000 evrov), 2) Kanalizacija Grabrovec – 1. faza (200.000 evrov), 3) Izgradnjo sekundarnega kanala Suhor desno (777.758 evrov) in 4) Trajnostno oskrbo s pitno vodo – dodatne gradnje (8,565.172 evrov). Pa so to naredili? Daleč od tega. Eno so bile obljube, drugo resničnost. V planu so bile namreč povsem drugače in kaže, da je šlo zgolj za papir zaradi papirja, kot se temu reče. V nadaljevanju predstavljamo nekatere projekte in kako je to potekalo.
Izgradnja sekundarnega kanalizacijskega omrežja
Občina izvedla več postopkov javnega naročanja za izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja in nato na podlagi prejetih ponudb 9. oktobra 2015 podjetju TELEG-M, d. o. o., Ljubljana, izdala tri naročilnice: za sekundarni kanal Suhor levo v vrednosti 24.470 evrov (brez davka), izgradnjo sekundarnega kanala Suhor desno (21.641 evrov) in kanal za povezovalo z zbiralnikov v vrednosti 17.541 evrov.
Skupno je šlo za 63.652 evrov (brez davka). Revizorji so ugotovili, da je občina tu izigrala zakon o javnem naročanju. Dela je razbila na tri naročilnice, namesto da bi objavila javni razpis, ki je za vrednost nad 40.000 evrov obvezen. Če bi ravnali po zakonu in ne protežirali TELEG-M, bi bilo vse lahko cenejše. Lastnika podjetja TELEG-M sta Milovan in Nada Gazibarić. Občina Metlika jim je od januarja 2011 do decembra 2016 nakazala 2,320.488,38 evra.
Podatki so vidni tukaj.
Trajnostna oskrba s pitno vodo (tudi za Belo krajino) – dodatne gradnje
Občina je že leta 2014 oddaja javno naročilo s pogajanji po predhodni objavi in 6. avgusta 2014 s podjetjem RIKO, d. o. o., (v lasti Janeza Škrabca, stanujočega na Bledu, sicer pa bolj znanega kot nekdanjega Ribničana) sklenila pogodbo za izgradnjo vodovodnega sistema v občinah Črnomelj, Semič in Metlika – dodatne gradnje v vrednosti 6,32 milijona evrov. Nato pa je k osnovni pogodbi 10. avgusta in 19. novembra 2015 sklenila aneksa. Kot razlog so navedli podaljšanje roke za izvedbo dela. In nato je občina v letu 2015 podjetju RIKO plačala 4,87 milijona evrov (plus davek). V poslovnih bazah je direktor podjetja Riko, d. o. o., od 1. marca 2011 Bojan Lukšič iz Dolenjskih Toplic. Iz tega kraja pa izhaja tudi Igor Lukšič, nekdanji minister za šolstvo. Iz baze Erar je nadalje razvidno, da je Občina Metlika podjetju Riko od junija 2010 do decembra 2015 nakazala 21.396.874,57 evra.
Podatki so vidni tukaj.
Revizorji so ugotovili, da je občina Metlika v letu 2014 za dodatne gradnje pri oskrbi s pitno vodo načrtovala 5,59 milijonov evrov, v letu pa 2,39 milijona evrov. Skupno torej 7,98 milijona evrov. Potem pa je občina prevzela in podjetju RIKO plačala 1,29 milijona evrov več, kot je imela za to načrtovanih sredstev v proračunu za leto 2014 oziroma v Načrtu razvojnih programov za leti 2014 in 2015. Občina je ravnala v nasprotju z zakonom.
1,36 milijona evrov evropskega in državnega denarja niso pravilno knjižili
Nadalje so revizorji ugotovili, da je občina za projekt oskrbe s pitno vodo pridobila denar iz Kohezijskega sklada EU in proračuna Republike Slovenije. Za sofinanciranje dodatnih gradenj je 1. avgusta 2014 od ministrstva za kmetijstvo in okolje prejela sklep o sofinanciraju in nato 2. septembra 2014 z ministrstvom sklenila še pogodbo o sofinanciranju v znesku dobre 4 milijone evrov. Ne glede na to pa občina v svojih proračunskih dokumentih tega ni ustrezno zabeležila. Prav tako v Načrt razvojnih programov ni vključila vseh virov financiranja. Izpustila je 1,36 milijona evrov, ki jih je pridobila iz evropskih kohezijskih skladov in državnega proračuna. Tudi to je bilo v nasprotju z zakonodajo.
Sanacija dela lokalne ceste Drašička roka – Bojanska roka
Za sanacijo je občina 8. septembra 2015 sklenila pogodbo s podjetjem Gramel, d. o. o., Božakovo (lastnik Anton Leščanec) v vrednosti 16.591 evrov. To je bilo tudi vse. Občina je delo oddala podjetju, pri čemer pred sklenitvijo pogodbe ni ugotavljala, kdo so lastniki, kar je v nasprotju z zakonom.
Ureditev odvodnjavanja na lokalni cesti Gradac – Krasinec
Občina je 7. septembra 2015 (spet) podjetju Gramel, d. o. o., izdala prvo naročilnico za ureditev odvodnjavanja, 20. novembra 2015 pa še eno. Nato pa je občina stvari plačala po predračunu, predčasno, pred potekom plačilnega roka in to za 159 evrov preplačala glede na končni obračun. Ni veliko, kaže pa na sistem delovanja občine. Tudi naročilnico v vrednosti 708 evrov je občina Gramelu izdala že po opravljenih delih. Tudi to je bilo v nasprotju z zakonom. Podjetju Gramel je občina Metlika od novembra 2006 do februarja 2017 nakazala 638.127,25 evra.
Podatki so vidni tukaj.
Likvidnostno posojilo NLB knjiženo napačno
Občina je leta 2015, to je leto, na katero se nanaša revizija, imela 14,65 milijona evrov prihodkov in 14,52 milijona evrov odhodkov. Presežek prihodkov na odhodki je bil 125 tisoč evrov. Občina pa je bila ob koncu leta 2015 zadolžena za 1,31 milijona evrov, posojila so bila dolgoročna. Med letom so se tudi občasno kratkoročno zadolževali. Tako so 16. decembra 2015 pri NLB najeli 700.000 evrov kratkoročnega posojila in ga vrnili 31. 12. 2015. Revizorji sicer niso pregledovali vseh računovodskih izkazov občine, vseeno pa so ugotovili, da je občina odplačilo likvidnostnega posojila napačno knjižila. Kakšen je bil namen tega, vedno le na občini.
Vsakega zadolžili za 164 evrov
Hkrati je občina ustanoviteljica petih javnih zavodov in javnega podjetja ter soustanoviteljica dveh javnih zavodov in javnega podjetja. Revizorji so tudi tu, podobno kot pri Občini Straža, opozorili, da občine soustanoviteljice nimajo urejenih premoženjskih razmerij in določenih soustanoviteljskih deležev v javnem zavodu Dolenjske lekarne Novo mesto. Treba bi skleniti ustrezno pogodbo, na kar opozarjajo tudi v lekarnah, vendar občine tega ne storijo. Zakaj ne, ni jasno.
Iz poročila je razvidno, da je bila Občina Metlika ob koncu leta 2015 zadolžena za 1,319.287 evrov, javni zavod Zdravstveni dom Metlika pa še za 52.000 evrov (soglasje mu je dala občina). Skupni dolg občine in pravnih oseb javnega sektorja na ravnih občine je bil 1,371.287 evrov ali 164 evrov na prebivalca občine.
Ostale ugotovitve revizorjev računskega sodišča: v 20 točkah
Podatki o zadolženosti so bili sicer manjši od povprečja v državi. Zato bolj kot to moti, da občina nima urejenih drugih nujno potrebnih stvari. Ne gre namreč za majhno in mlado občino. Občina podobno kot letos tudi v letu 2015 ni imela pravočasno sprejetega proračuna, financiranje v prvem tromesečju je potekalo torej po sklepu o začasnem financiranju (po dvanajstinah).
Ugotovitve so revizorji strnili v kar 20 točk. Poleg navedenega so ugotovili še nepravilnosti pri razdelitvi občinskega denarja, in sicer na področju sofinanciranja športa, nepravilnosti so bile pri razpisni dokumentaciji za sofinanciranje kulture, pokroviteljstvih in navsezadnje so neodvisnima listama, ki sta kandidirali na lokalnih volitvah, nakazali 953 evrov, za kar niso imeli nobene zakonske podlage. Sklep o financiranju Liste za Metliko in Glas neodvisnih, ki nista bili politični stranki, je podpisal župan Darko Zevnik. Nato pa je 16. novembra 2016 sklep o financiranju preklical. V poročilu ni zapisano, domnevamo pa, da je to storil po ugotovitvah revizorjev o nepravilnosti. Ali sta listi denar tudi vrnili, pa zaenkrat ne vemo.
Še veliko dela bi imeli oziroma to še čaka
Nepravilnosti je bilo torej veliko, četudi se na prvi pogled, ko odpremo poročilo, morda to ne zdi tako. Vendar pa je treba poznati tudi pot, kako se pride do tega. O tem pa kdaj drugič. In še: Stvari niso od včeraj in ne samo od konca leta 2014, nekatere stvari se nedvomno vlečejo bistveno dlje. Vsaj glede izgradnje t. i. Belokranjskega vodovoda je bilo v preteklih letih slišati veliko pripomb, revizorji pa tega doslej še niso vzeli pod drobnogled tako, kot bi bilo glede na večmilijonske zneske in tudi črpanje evropskega denarja za ta projekt to primerno.
Kako bi šele bilo, če bi revizorji vzeli pod drobnogled celotno poslovanje občine, javnega podjetja (Komunale) in javnih zavodov, katerih lastnica je občina? In še naše mnenje: težko verjetno, da bi bile knjižbe v občinskih bilancah napačne iz neznanja ali malomarnosti. Navsezadnje gre za občino, ustanovljeno leta 1994, ki ima tudi 5-članski nadzorni svet, ki pa, kot je videti, svojega dela ne jemlje najbolj vestno. To je bilo sicer prvi revizorski pregled pravilnosti poslovanja Občine Metlike doslej, pa še ta je bil delen.
Poročilo Računskega sodišča RS je razvidno tukaj.
Viri: Računsko sodišče RS, Erar, Ajpes, Gvin.com in drugo.
T. H.
