V javnosti je manj znano oziroma se o tem skoraj ne govori, da kreditojemalci lahko banko zaprosijo za odlog plačila obrokov posojila. To velja za vse, tako za podjetja, samostojne podjetnike, samozaposlene, kmete in ostale fizične osebe. Tudi to je del prvega paketa interventnih ukrepov in zakonov, s katerimi želi vlada Janeza Janše vsaj nekoliko omiliti posledice epidemije novega koronavirusa.
Banke so po zakonu plačilo posojila dolžne obvezno odložiti za 12 mesecev, če najemnik za to zaprosi in je do tega zaradi epidemije koronavirusa in s tem povezanih dogodkov upravičen.
Tudi to je velika novost v slovenskem prostoru, česa takšnega še nismo imeli. V dosedanjih podobnih krizah so podjetniki in posamezniki zaradi posojil prihajali v velike stiske. Tokrat pa je Janševa vlada poskrbela, da lahko tisti, ki imajo posojila, za odlog teh lahko zaprosijo skladno z zakonom, banke so dolžne to upoštevati. K osnovnim pogodbam se nato sklenejo aneksi.
Vlada je bankam za določen delež odloženih plačil odobrila tudi državno poroštvo in se s tem še dodatno približala gospodarstvu in prebivalstvu.
Nasploh pa so slovenske banke trenutno v zelo dobri kondiciji, v Banki Slovenije tudi ocenjujejo, da bodo tudi po koncu epidemije lahko uspešno pomagale pri zagonu gospodarstva, investicijah in podobno.
Po dostopnih podatkih pa imajo trenutno več sto vlog za odlog odplačila posojil. Večina teh se nanaša na stanovanjska posojila.
Banka Slovenije je v sodelovanju z ministrstvom za finance pripravila tudi odgovore na najpogostejša vprašanja glede obveznega odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, povezavo objavljamo ob koncu prispevka.
V nadaljevanju pa povzemamo nekaj najaktualnejših vprašanj in odgovorov.
– Leasing pri banki in možnost prekoračitve stanja na plačilnem računu (limiti): Glede na zakon banke lahko odobrijo odloge plačila obveznosti (tako podjetjem kot posameznikom) tudi za to. Zakon jim tega ne prepoveduje, je pa izvedba tudi stvar poslovne odločitve posamezne banke.
– Ali zakon o obveznem odlogu odplačil velja tudi za leasing podjetja? Ne, za njih ne velja. Zakon velja le za banke in hranilnice, ki imajo sedež v Sloveniji ali podružnice bank države članice EU, ki ima sedež v Sloveniji.
– Ali zakon velja za komitente bank, ki niso njeni državljani? Za njih to ne velja, kar pomeni, da tujci za odlog plačila posojila ne morejo zaprositi oziroma do tega po t. i. korona zakonu niso upravičeni.
– Ali se lahko banka in kreditojemalec dogovorita za krajši ali daljši rok odloga od 12 mesecev? Da. Sporazumno se lahko dogovorita o krajšem ali daljšem obdobju odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, če je to za kreditojemalca ugodnejše in če to želi. Sporazumno se lahko dogovorita tudi o drugačnih značilnostih odloga plačila. Tudi takšni dogovori se štejejo kot ukrepi, sklenjeni na podlagi interventnega, tj. t. i. korona zakona.
– Ali lahko banka zaračuna stroške za odobritev odloga in ali lahko odlog pogojuje z drugimi pogoji? Banke nimajo prepovedi zaračunavanja nadomestil za obravnavo zahtev za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe. So pa poslovne banke pozvali, naj v cenikih oziroma tarifah zaradi obravnave vlog za odlog plačila določijo nadomestila na podlagi dejanskih stroškov, to je razumna nadomestila. Če bi banka zahtevala nesorazmerno visoke stroške za odobritev sklepa o odlogu in nato za sklenitev aneksa k osnovni pogodbi, lahko Banka Slovenije kot nadzornik tudi ustrezno ukrepa.
– Katero plačilo lahko banka odloži? Samo plačilo še nezapadle glavnice in obroke po 12. marcu 2020, ko je bila v Sloveniji razglašena epidemija virusa. Plačilo že zapadlih obrokov do 12. marca, ki niso bili plačani, ni možno odložiti.
– Kako je z obrestmi? Obresti se obračunavajo naprej po redni obrestni meri, dogovorjeni ob sklenitvi kreditne pogodbe. Tako, kot tudi sicer, če bi obroke posojila redno odplačevali. Na željo kreditojemalca se je mogoče dogovoriti tudi za sprotno plačilo obresti v času trajanja odloga plačila, kar pomeni, da je plačilo glavnice odloženo, obresti pa lahko plačujemo sproti, če nam finančno stanje to dopušča. Na Banki Slovenije navajajo, da bi nezaračunavanje obresti pomenilo delni odpis obveznosti kreditojemalca, kar ni možno.
– Kaj se bo zgodilo po končanem odlogu? Prvi odloženi obrok zapade v plačilo 12 mesecev kasneje, kot je bilo dogovorjeno v prvotni kreditni pogodbi. Plačilo vsake posamezne obveznosti (obroke) se tako zamakne za 12 mesecev.
– Kako lahko fizična osebe utemelji in izkaže svojo nezmožnost poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko? Posebna vloga ali zahteva za odlog plačila ni predpisana, to je stvar dogovora med banko in kreditojemalcem. Izjavo in natančnejšo vsebino ter dokaze za nezmožnost poplačila določi vsaka banka posebej. Pri tem banka ne sme postavljati nerazumnih zahtev.
Še bolj podrobno so odgovori razloženi in dostopni tukaj
Če je kakšno dodatno vprašanje ali nejasnost ali morda tudi nerazumevanje na strani banke pa se lahko vsak obrne na ministrstvo za finance.
J. M.
