V SDS predlagajo ponovno uvedbo naborništva v obliki služenja 6-mesečnega vojaškega roka, raziskave kažejo, da večina državljanov to podpira, po oceni SDS bi nam to prineslo Slovensko vojsko, na katero bomo lahko ponosni in bo dobro delovala tako v miru kot tudi v primeru oboroženega napada na državo.
Poslanska skupina SDS je v četrtek v državni zbor vložila predlog zakona o vojaški dolžnosti, katerega poglavitna rešitev je ponovna uvedba naborništva v obliki služenja 6-mesečnega vojaškega roka.
Predlog sta na novinarski konferenci predstavila predsednik Odbora za obrambo pri Strokovnem svetu SDS Aleš Hojs in poslanec SDS Žan Mahnič. Hojs je uvodoma dejal, da se je v letih priprav na vstop v EU in zvezo Nato intenzivno spremenila zakonodaja na področju obrambe, med drugim je takratna vlada sprejela sklep, da se bo zadnja evidenca naborništva izvajala do decembra 2003, zadnje naborništvo pa do junija 2004. V letu 2010 naj bi bila obveznost služenja v rezervi tudi formalno končana.
Leta 2012 je nato vlada Janeza Janša sprejela doktrino vojaške strateške rezerve v Republiki Sloveniji in velja do leta 2025. Ugotovili so, da se ob nenehnem rezanju sredstev za Slovensko vojsko in upadanju kadrov ter brez zagotovila, da se bo kaj spremenilo, trend nenehnega upadanja števila pripadnikov Slovenske vojske ne bo zaustavil. Predvidenih je bilo 25.000 dodatnih pripadnikov Slovenske vojske, ki bi jih bilo treba zagotoviti v roku enega leta.
To se ni uresničilo, danes smo sposobni sprejeti 600 dodatnih nabornikov, v najboljšem primeru 900 do 1000, kar je še daleč od 25.000.
Hojs je ob tem dejal: “Čas, v katerem živimo, ko so varnostne razmere v ne tako daljni okolici Evrope precej kritične, je pravi, da na področju obrambe naredimo nek korak naprej, kajti zadnjih 10 let smo korakali predvsem nazaj.”
Mahnič pa je povedal, da so v SDS v zadnjih šestih letih z žalostjo gledali, kako je pod vlado Mira Cerarja in zdaj pod vlado Marjana Šarca Slovenska vojska propadala. Vojska ima trenutno le še nekaj čez 6000 vojakov, število nenehno upada, v nekaj letih se je zmanjšalo za okoli 2000.
Ta številka pa ne zadošča več niti za obrambo v primeru vojaškega napada niti ne za učinkovito delo v miru ter za izpolnjevanje nalog Slovenske vojske.
Kaj predlagajo v SDS?
Predlagajo, da vojaški rok traja 6 mesecev, v kolikor pa se kdo odloči za civilno služenje vojaškega roka – v primeru ugovora vesti, pa bi tisti, ki bi se odločil za to, moral odslužiti 12 mesecev.
“Vojaška dolžnost obsega naborno dolžnost, dolžnost služenja vojaškega roka in tudi dolžnost biti v rezervi. Vojaški obveznik postane državljan s 17 leti, ko dopolni 18 let, se izvede nabor, in potem gre služiti vojaški rok, praviloma v koledarskem letu, ko dopolni 19 let. Če državljan po srednji šoli nadaljuje s študijem, gre na služenje vojaškega roka po končanem študiju oziroma najkasneje v koledarskem letu, ko dopolni 27 let. Če s študijem še nadaljuje, pa takrat ko s študijem zaključi,” je spremembe predstavil Mahnič.
V SDS predlagajo, da spremembe stopijo v veljavo s 1. septembrom 2020, sprejeti pa mora še državni zbor, kjer naj bi nekateri poslanci tudi iz vrst koalicijskih strank to podpirali.
Kako je to urejeno v drugih državah?
Avstrija: Služenje vojaškega roka v dolžini 6 mesecev je obvezno za vse mladince nad 18. letom. Dopuščajo ugovor vesti, v tem primeru se odsluži 9 mesecev civilnega služenja.
Švica: Švicarji naborništvo izvedejo pri 18. letu, usposabljanje traja 5 mesecev, ženske lahko služijo vojaški rok če želijo, imajo tudi možnost civilnega služenja.
Danska: Danci postanejo obvezniki služenja vojaškega roka pri 18. letu. Začetno vojaško usposabljanje za izbrane traja 4 do 12 mesecev, glede na specializacijo.
Finska: Obvezno služenje vojaškega roka za vse moške po dopolnjenem 18. letu traja 12 mesecev. Možno je tudi civilno služenje, ki prav tako traja 12 mesecev.
Vir: sds.si
C. R.
