Pridobivanje okoljevarstvenega soglasja za izgradnjo državne ceste Novo mesto – vzhod do priključka Osredek s povezovalno cesto do Revoza je še vedno v postopku reševanja. V to so se namreč vključili nevladna organizacija Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov (ROVO), s sedežem na Kandijski cesti v Novem mestu, in večje število posameznikov.
Agencija RS za okolje (ARSO) je nato status stranskega udeleženca priznala organizaciji ROVO in 20 fizičnim osebam.
Do pridobitve pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja bo tako preteklo še nekaj časa. To soglasje pa je pogoj za izdajo potrebnega gradbenega dovoljenja.
V tem delu Družba za avtoceste v Republiki Slovenije (Dars) pridobiva tri ločena gradbena dovoljenja, in sicer za traso, most čez reko Krko in prestavitev magistralnega plinovoda. Decembra 2018 so ministrstvu za okolje in prostor podali vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za traso hitre ceste, za most (cestni in kolesarski) čez reko Krko so vlogo dali junija 2019. Za prestavitev magistralnega plinovoda pa vloge še niso oddali, ta je še v pripravi.
Gradnja bo torej mogoča, ko bo imel Dars izpolnjene vse pogoje za to, to je pridobljena vsa upravna dovoljenja, zagotovljen denar in bo tudi izbran izvajalec gradnje.
Tudi pri izvajalcih se še lahko še zelo zaplete. Na javno naročilo za ta odsek je prijavo za sodelovanje oddalo sedem ponudnikov, in sicer so zainteresirani:
- Konzorcij CGP Novo mesto in Kolektor CPG;
- Kolektor Koling;
- Cengiz iz Turčije;
- Konzorcij podjetij T-2, Hering, Garnol, Strabag Slovenija in Strabag Zagreb;
- Konzorcij I.CO.P Italija in CVP Ljubljana;
- Konzorcij Granit Makedonija in Euro Asfalt Sarajevo;
- Konzorcij Pomgrad in Gorenjska gradbena družba.
Do končne in predvsem pravnomočne izbire je lahko še zelo dolga pot.
Kaj bodo gradili, ko bodo?
Ocenjena vrednost izgradnje 5,5 kilometra dolge nove ceste od avtoceste do priključka Osredek je 115,4 milijona evrov. Gradilo se bo v dveh etapah (sklopih)- V prvem sklopu, ocenjenem na 21,7 milijona evrov, bodo zgradili cestni in kolesarski most čez Krko ter viadukt, v drugem sklopu, ocenjenem na 93,7 milijona evrov, pa hitro cesto na odseku med vzhodnim priključkom Novo mesto in Osredkov ter priključek Mačkovec in Cikava, most čez Šajser in viadukt, vse s pripadajočo ureditvijo in prestavitvijo magistralnega voda.
Začeli naj bi v letu 2020 in končali 2025
Z deli naj bi začeli v prvi polovici leta 2020, izgradnja posameznega sklopa bo predvidoma trajala dve letih in štiri mesece, to je 28 mesecev, za oba sklopa 56 mesecev, kar je slabih pet let. Glede na oceno bi moral biti 5 kilometrov dolg odsek do Osredka zgrajen v letu 2025.
S takšnim zavlačevanjem bo padel v vodo tudi evropski denar
Ocenjena vrednost z davkom je 115.4 milijona evrov, od tega naj bi 40 milijonov evrov prišlo iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Glede na to, da se stvari pri pridobivanju dokumentacije zavlačujejo, izteka pa se tudi programsko obdobje za črpanje evropskega denarja (2014 – 2020, z možnostjo podaljšanja za dve leti, na 2022), je vprašljivo tudi financiranje izgradnje.
Ob tem spomnimo na podpis protokola za izgradnjo 3. razvojne osi, ki so ga v Črnomlju v začetku oktobra 2017 podpisali: Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo v prejšnji vladi, in župani občin Črnomelj, Metlika, Semič in Novo mesto (Izjava)
Za protokol, ki je na voljo tukaj , smo že takrat zapisali, da je listina brez nove vsebine, brez zavez in nova priložnost za fototermin. Dve leti kasneje se to tudi potrjuje.
Obljubljali so:
- Mačkovec – Osredek: začetek gradbenih del: januar 2019 in zaključek leta 2022.
- Osredek – Poganci – Maline: pridobitev gradbenega dovoljenja leta 2013, začetek gradnje leta 2020 in zaključek leta 2024.
Kako dalje proti Beli krajini in predor pod Gorjanci?
Tu naj bi bili tretja in četrta faza. Tretja je prostorska umestitev in nadaljnje aktivnosti Maline – Metlika – Črnomelj (jug). Tu so obljubili začetek priprave projektne dokumentacije: marec 2020.
Kdaj se bo začela izgradnja in kdaj bo končana? O tem v protokolu ni bilo nič zapisanega. Nobene besede ni bilo namenjene niti predoru pod Gorjanci.
Ob tem spomnimo še na Alenko Bratušek, ki je v času, ko je v letih 2013 in 2014 vodila vlado, obiskala Belo krajino (predvsem Semič, kjer je nabirala politične kandidate za svojo stranko SAB, ki jo je takrat ustanavljala za potrebe volitev), in obljubljala, da bo v času do volitev 2014 urejena dokumentacija za hitro cesto v Belo krajino.
Zdaj, pet let kasneje, je Bratuškova ministrica za infrastukturo in hkrati tudi ministrica za črpanje evropskih sredstev (opravlja dvojno ministrovanje), stvari se za Belo krajino niso premaknile, za obvoznico v Novem mestu pa pridobivanje dovoljenj traja v neskončnost.
J. M.
