“Nekateri ukrepi, ki jih je sprejela vlada, so škodljivi za občine, Slovenija ima potencial, da postane nova Švica, kakor so Slovenci sanjali pred 30 leti. Vendar je treba za trajni razvoj marsikaj spremeniti, še posebno v glavah vodilnih ljudi,” je v nedavnem intervjuju za Demokracijo povedal Andrej Martin Kostelec, župan Občine Šentrupert, ki je na županskih volitvah premagal Ruperta Goleta, vodenje občine pa je prevzel v zelo nezavidljivem stanju.
Župan Kostelec je na vprašanje o tem, v kakšnem stanju je prevzel občino in koliko je bilo prikritega dolga povedal:
“Mineva pol leta od nastopa položaja župana Občine Šentrupert in najbolj zaskrbljujoče ugotovitve so povezane s prekomernim zadolževanjem, ki se je nabiralo na različne načine: od zapadlih in neplačanih računov do dobaviteljev ter uporabnikov proračunskih sredstev, neplačanih pogodbenih obveznosti, do tako rekoč prikritega zadolževanja, o katerem državni organi niso bili obveščeni, za to ni bilo pridobljenega niti njihovega soglasja. Najvišji znesek prikritega zadolževanja smo našli pri nevrnjeni varščini v višini okoli milijon evrov, za kar je občina sklenila tudi dogovor o 12-odstotni pogodbeni obrestni meri, kar predstavlja sramotno oškodovanje občine.”
Na vprašanje, kaj je tisto, kar je najbolj potrebno reševanja v občini in kateri so nasedli projekti, pa je dejal:
“Najprej je treba reševati občinske finance. Sprejeli smo uravnotežen proračun za leto 2019 in začeli z ukrepi, s katerimi bomo postopoma zniževali stroške in posledično tudi zapadle obveznosti. Naslednji korak je pridobiti soglasje državnih organov za prestrukturiranje dolga, to pomeni, da predvidevamo spremeniti zapadle obveznosti in nekatere kratkoročne obveznosti z bančnimi krediti za daljše obdobje odplačevanja in seveda z nižjimi obrestnimi merami.”
Dejal je še: “V naši občini se je zgodilo to, da so odhodki skozi več kot desetletje presegali prihodke in potem nastanejo takšne težave, s kakršnimi se danes soočamo. Finance je treba strokovno urediti.”
Na vprašanje o poročilu Računskega sodišča RS je povedal:
“V revizorskem poročilu Računskega sodišča RS so podrobno opisane ugotovljene nepravilnosti in zaradi česar je občinsko poslovanje v občini Šentrupert v bližnji preteklosti dobilo negativno mnenje. Torej, vnaprej moramo delati drugače, bolj strokovno in tako, da se spoštujejo zakoni in pravila. Dodatno je računsko sodišče zahtevalo kar precej ukrepov in moramo o njih poročati v roku 90 dni od objavljenega revizijskega poročila. Nekaj ukrepov smo že uvedli, za druge bomo predstavili načrt reševanja, kar bo zahtevalo več časa, da se zadeve uredijo.”
Na vprašanje, kolikokrat se je po volitvah srečal s prejšnjim županom Rupertom Goletom in kakšna so njegova pojasnila o stanju v občini, pa je odgovoril, da se z Goletom ni nikoli srečal.
Na vprašanje, ali je Računsko sodišče kakorkoli ukrepalo zoper prejšnjega župana ali kogarkoli drugega v občini je odgovoril: “Ne bi vedel, če je računsko sodišče kakorkoli ukrepalo zoper nekdanjega župana. Menim pa, da bi moralo in tudi državno tožilstvo ukrepati po uradni dolžnosti.”
Občino Šentrupert so večkrat obiskali kriminalisti, o tem je Kostelec povedal, da je Policijska uprava Novo mesto v preteklosti in tudi zdaj zaprosila za kar veliko informacij, ki so jim jih tudi posredovali.
Glede zaposlenih v občinski upravi, kjer jih naj bi po poročanju medijev več dalo odpoved, pa je Kostelec povedal: “V teh petih mesecih je od osmih zaposlenih odpoved podalo pet občinskih uslužbencev. Zdaj se soočamo z veliko kadrovsko stisko, vendar smo v procesu iskanja novih kadrov za zagotavljanje nemotenega poslovanja občinske uprave. Seveda, trenutno nimamo idealnih pogojev za poslovanje, pričakujem pa, da bomo po poletju imeli ponovno postavljeno ekipo uslužbencev.”
Dodal je: “Novi kadri prihajajo počasi. Proces kadrovanja je zelo dolgotrajen in postopki razpisa ter izbire vzamejo veliko časa. Celoten proces zahteva kar dva meseca. Dodatno bi omenil, da na trgu dela trenutno ni velike ponudbe iskalcev zaposlitve in še posebno tistih z izkušnjami v javni samoupravi. Občina je res manjša in na lokalnem območju je težko najti primeren kader.”
O načrtih in izzivi je odgovoril: “Poleg plačevanja zapadlih obveznosti imamo letos pomembno investicijo v cestni in podcestni infrastrukturi, ki bo zahtevala približno 400.000 tisoč evrov. Ostala proračunska sredstva so namenjena za tekoče stroške in zakonske ter pogodbene obveznosti, ki so predvidene za to leto. Za naslednje leto bo prednost na obnovi cest in začetku prvih vlaganj v obvoznico Šentrupert za razbremenitev tovornega prometa v jedru Šentruperta.”
O sodelovanju z občinskim svetom pa je dejal: “Z občinskim svetom sodelujemo korektno in konstruktivno. Proračun je bil trd oreh, vendar smo se končno uskladili, tako da smo pokrili skoraj vse, kar je bilo potrebno. Za naprej upam, da se bodo dobri odnosi nadaljevali, ker samo s skupnimi močmi bomo uspeli popeljati občino v trajni razvoj na vseh področjih.
Na vprašanje o odzivih občanov je povedal, da ima občutek, da ti podrobno sledijo dogajanjem v občini in razumejo stanje.
O načrtih glede gospodarskega razvoja in turizma pa je dejal, da spodbuja razvoj gospodarstva, zavzema pa se tudi za razvoj širše turistične ponudbe, “ker naša dolina je odličen prostor za turistično doživetje”.
“Od Dežele kozolcev do najvišje gotske cerkve v Sloveniji imamo veliko za ponuditi obiskovalcem našega prelepega kraja. V to panogo bomo tudi spodbujali občane,” je dodal.
“Kozolci so simbol Šentruperta, od muzeja na odprtem so občani veliko pričakovali, vendar se pričakovanja niso uresničila, tako da bomo s preoblikovanjem organizacije postavili nove in višje cilje glede tržnosti našega muzeja kozolcev in vse druge znamenitosti, ki jih imamo v naši dolini. Turistično društvo Šentrupert je pred kratkim oživelo in predvidevam, da bo prevzelo pomembno vlogo za promocijo in razvoj naše turistične ponudbe,” je dodal.
Povedal je še, da so se v zadnjem času že večkrat srečali s predstavniki različnih ministrstev. Na področju pridobivanja evropskih sredstev pa se je še posebno izkazal podžupan.
“Prvi koraki so uspešni. Za drugo leto zagotavljamo nepovratna sredstva v višini pol milijona evrov. Težavo pa imamo pri zagotovitvi našega lastnega deleža pri razpisih. To je spet posledica finančnih težav, ki sem jih omenil na začetku. V zadnjih letih občina iz tega razloga ni uspela pridobiti nobenih sredstev za investicije, je povedal.
“V tem in naslednjem letu moramo zbrati to kritično maso sredstev, da se bomo lahko prijavljali na razpise, ki so in bodo na voljo,” je dodal.
O ukrepih zdajšnje vlade pa je dejal, da so nekateri od teh škodljivi za občine. Z neusklajenim povečanjem plač v javnem sektorju je vlada namreč posegla v občinske proračune, saj so povišali stroške plač v večji meri kot se je povečala povprečnina. “To povzroča hude posledice, saj je treba zmanjševati sredstva, namenjena infrastrukturi in investicijam za pokrivanje nastalih zakonskih obveznosti. Dolgoročno gledano bo prišlo do vedno večjega primanjkljaja v občinskih proračunih ali pa bodo občine primorane zanemarjati lokalni razvoj,” je še povedal.
Ker ima župan tudi velike mednarodne izkušnje, je na vprašanje o tem, ali se miselnost slovenskih državljano razlikuje glede na ostale v razvitem svetu, odgovoril:
“Če gledamo, kako razmišljajo Slovenci v primerjavi z razvitim svetom in vzamemo kot primer države, kot so Francija, Velika Britanija ali skandinavske države, vidim, da smo pri določenih zadevah Slovenci zelo napredni ljudje. Ocenjujemo pomembnost naravnega okolja, boj proti pesticidom, razvoj čebelarstva, varno in zdravo življenje. Po drugi strani pa imamo zastarelo zakonodajo, ki ščiti privilegije, zanika produktivnost in ustvarjalnost, dopušča pobeg nadpovprečnih študentov in še posebno mladih visoko izobraženih talentov, nimamo urejenega zdravstva, kakor bi ga lahko imeli, ne razmišljamo za boljšo oskrbo starejših državljanov …”
C. R.
