Občini Trebnje je bilo že ob odprtju nove avtoceste obljubljeno, da bo država v nekaj letih uredila priključke na obstoječo cesto H1, bolj znano kot staro avtocesto, pet nadvozov pa bo odstranjenih. Od tega je zdaj že skoraj devet let, stvari pa so še vedno takšne kot so bile leta 2010. Vse je ostalo zgolj pri obljubah in tudi zdaj ni bistveno drugače. Inšpektor za ceste pa je pred približno dvema letoma celo zahteval, naj občina nadvoze uredi kar sama.
Obstoječa cesta H1, nekdanja avtocesta, je zelo obremenjena s prometom. Po njej se vsakodnevno vije promet iz vseh štirih občin z območja upravne enote Trebnje; največ iz Trebnjega, pa tudi iz Mirne, Šentruperta, Mokronoga, Trebelnega in tudi iz sevniške smeri.
Največja pomanjkljivost pri vstopu v mesto Trebnje pa je neurejeno križišče na regionalni cesti R2488, na odseku, ki se navezuje na lokalno cesto 425052. Za vzpostavitev tega krožišča je izdelana že tudi projektna dokumentacija, kjer gre za preureditev osrednjega krožnega križišča Trebnje, križišča za Dobrnič in križišča za Treles.
Že z izgradnjo krožišča na tem delu bi se bistveno izboljšala prometna varnost.
Na nujnost ureditve cestnih priključkov in odstranitev nadvozov je zdajšnjo ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek že februarja spomnil Franci Kepa, poslanec iz Trebnjega. Dejal je, da sta dva priključka sicer že rešena, preostale tri pa bi bilo treba rešiti čim prej. Obstoječi nadvozi pa so stari toliko, kot je stara avtocesta, z njih občasno pada omet, vidi se odprta armatura, ograje na njih so razrahljane. Po nadvozih hodijo vsakodnevno otroci v šolo in krajani na sprehode.
“Le sreči se lahko zahvalimo, da se do sedaj ni še zgodila kakšna nesreča. V najslabšem stanju je nadvoz pri vasi Jezero, kjer bo tudi dodatna priključitev po odstranitvi,” je dejal Kepa.
Dodal je, da Direkcija za ceste sicer sodeluje, vendar pa v državnem proračunu ni zagotovljenega denarja, da bi vse to lahko tudi hitro zaključili.
Kepa je opozoril, da je poslanska skupina SDS predlagala dopolnilo k rebalansu proračuna 2019 za dodatna sredstva za ta projekt v višini 1,5 milijona evrov, da bi se zadeva pospešila, vendar je koalicija ta predlog zavrnila.
V proračunu pa je denar za ureditev tega problema zagotovljen šele v letu 2022. Zato je predlagal, da se projekt premakne v leto 2019 ali vsaj 2020, da bi lahko uredili nove priključke in poleg še kolesarske poti ter odstranili stare nadvoze.
Bratuškova o letu 2023, ko te vlade že zdavnaj (spet) ne bo več
Bratuškova pa je na ponedeljkovi seji državnega zbora povedala, da odkupi potrebnih zemljišč “v tem trenutku pospešeno potekajo, končali pa se bodo najkasneje do 30. 9. 2020. Takšen je naš načrt oziroma plan”, je dejala.
Nadalje je pojasnila, da je glede na dogovor z Občino Trebnje v prvi fazi prioritetna izgradnja centralnega križišča Trebnje pod gradom in priključka Treles. Takoj, ko bodo pridobljena vsa potrebna zemljišča, pa bo direkcija lahko pristopila k pripravi razpisne dokumentacije za gradnjo. Gradnja na ostalih odsekih bo potekala fazno, “vse pa v dogovoru z lokalnimi skupnostmi”.
Celotna trasa je uvrščena tudi v dogovor za razvoj regije in je posledično podrejena črpanju evropskih kohezijskih sredstev, kar pomeni, da mora biti izgradnja zaključena do konca leta 2023. “Ta mejnik pa seveda določa tudi dinamiko, v kateri bo naša direkcija načrtovala finančna sredstva v proračunu posameznega leta.”
Ministrica tudi o mirnski obvoznici
Kepa je spraševal tudi o mirnski obvoznici. Bratuškova pa je pri tem povedala, da je direkcija po 14 mesecih prejela projektne pogoje za prestavitev R1 do 215, ki jih je 7. marca 2019 izdala Direkcija RS za vode iz Novega mesta. Prvi korak naprej je novelacija izdelane hidrološko-hidravlične študije iz časa nastajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta, OPPN, za obvoznico ter upoštevanje hidroloških izhodišč iz študije, ki jo je februarja 2019 izdelalo podjetje DHD. Novelacijo je treba razširiti tudi na območje s pritoki. In v ta namen bo direkcija v nadaljevanju skupaj z Direkcijo za vode dorekla celoten obseg novelacije hidrološko-hidravlične študije, ki bi lahko bila končana v mesecu ali dveh. Ta študija pa je eden od pomembnih pogojev, da projektant sploh lahko začne z izdelavo PGD oziroma PZI dokumentov.
Kepa z odgovorom ministrice ni bil zadovoljen. Dejal je, da se na tem primeru “točno vidi, kako dolgo poteka v Sloveniji, po 14 mesecih je nek odgovor za neko zadevo”.
Poslanec je želel tudi natančen odgovor na vprašanje, kdaj bo odstranjenih pet nadvozov (pred tem morajo biti narejeni priključki), ki čakajo že skoraj deset let in so zelo nevarni. Če se bo še dolgo čakalo s tem, pa bodo nadvozi razpadli sami od sebe. Predlagal ji je, naj si vse to tudi sama ogleda. Bratuškova odgovora na to ni imela, govorila je, da imajo na ministrstvu “cel kup projektov”, pri čemer so odvisni tudi od ministrstva za okolje in prostor, pri tem pa so na ministrstvu za infrastrukturo “tudi sami nemočni”. Vezani so tudi na črpanje evropskih sredstev, “kar pomeni, da bo denar, ki ga imamo, ostal na mizi”. Povedano drugače, obstaja možnost, da že odobren denar iz evropskih skladov sploh ne bo črpan, dela pa ne bodo narejena. Glede odstranitve nadvozov pa je Kepi obljubila, da mu bo glede tega poslala pisen odgovor oziroma zagotovilo, kdaj “kdaj se rušitev teh nadvozov predvideva”.
Glede na to, da je poslanec Bratuškovo o tem spraševal že februarja in je bilo to vprašanje na njeni mizi skoraj dva meseca (odgovarjala je namreč šele v ponedeljek) in ni mogla pripraviti celovite informacije o tem, bo stvari zanimivo spremljati dalje.
Obljub je bilo namreč doslej tudi za Trebnje že veliko, pa tudi Bratuškova je že v vlogi predsednice vlade (v letih 2013 in 2014) obljubljala veliko, izpeljala pa bore malo. Primer za to so obljube o 3. razvojni osi, tj. hitre ceste v Belo krajino.
J. M.
