Novo mesto: Občina ima očitne težave s financiranjem investicij

Fotografija je simbolična. (vir: pixabay.com)

Iz načina dela novomeškega županstva je razvidno, da večje občinske investicije izvajajo še preden imajo sredstva sploh zagotovljena in finančno konstrukcijo zaprto. Doslej je bil v javnosti ustvarjen tudi vtis, da je občina med najuspešnejšimi občinami pri črpanju evropskega denarja. Podatki pa kažejo, da temu ni ravno tako.

Občina Novo mesto je od leta 2015 do aprila 2018 iz evropskih skladov počrpala le 1,22 milijona evrov, od tega je bilo 980 tisoč evrov za komunalno opremo industrijske cone Brezovica. (V omenjeni znesek niso všteta sredstva za projekt pitne vode Hidravlične izboljšave Dolenjska). Do julija 2018 naj bi realizirali še 1,86 milijona evrov za projekte, ki so že zgrajeni. To sta Novogradnja vrtca Bršljin ter Celovita sanacija javnih stavb v mestni občini. Za vrtec v Bršljinu, kamor so otroke preselili še pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja, naj bi po predvidevanjih pridobili 845.816 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Nato pa je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 27. julija 2017 izdala odločitev o finančni podpori gradnji vrtca, po kateri so novomeški mestni občini iz navedenega eu-sklada dodelili le 660 tisoč evrov (in ne 845.816 evrov, kot so navajali v mestni občini, da bodo).

Celovita sanacija javnih stavb v mestni občini pa je bila končana že novembra 2017, vendar vladna služba doslej še ni izdala odločitve o dodeljenih finančni podpori za omenjena dela.

Nadalje so v mestni občini v odgovoru na eno izmed svetniških vprašanj zapisali, da iz eu-skladov pričakujejo sofinanciranje projektov komunalne opreme industrijske cone Livada in Ureditev mestnega jedra – Glavni trg, za oboje v skupni vrednosti 6,14 milijona evrov. Še pred tem so za Livado zapisali pričakovano vrednost 1,01 milijona evrov, kar pomeni, da naj bi za obnovo Glavnega trga iz eu-skladov pridobili 5,13 milijona evrov.

Za cono Livada vladna služba še ni izdala odločitve o finančni podpori, za ureditev mestnega jedra – Glavni trg pa so to objavili v petek, 31. avgusta 2018.

V vladni službi so zapisali, da bo Evropski sklad za regionalni razvoj »za naložbo v vrednosti dobrih 7 milijonov evrov prispeval nekaj manj kot 3,7 milijona evrov” (in ne 5,13 milijona evrov, kot so to še maja navajali na občini).

Iz odgovora na eno izmed drugih svetniških vprašanj je razvidno, da so za prenovo mestnega jedra, ki obsega Pugljevo ulico, Glavni trg in del Rozmanove ulice, sklenjene štiri izvajalske pogodbe v skupni vrednosti 7,08 milijona evrov. Projekt naj bi bil predvidoma sofinanciran v višini 4,58 milijona evrov. Ko smo v petek službo za stike z javnostmi na novomeški občini vprašali, kako je s tem, so nam odgovorili, da bo k dodatnim 3,7 milijona evrov 900 tisoč evrov “prispevala država”. Sklepa o tovrstni pomoči doslej nismo zasledili.

Dodajmo še, da so z obnovo Glavnega trga začeli septembra 2017 in bi morala biti v teh dneh že tudi končana, pa temu ne bo tako, po zadnjih županovih napovedih naj bi bilo to predvidoma do konca leta 2018.

Mnenje novomeške opozicije

Preverili smo še, kaj o črpanju evropskih sredstev v Novem mestu meni novomeška opozicija. Na novinarski konferenci 14. maja letos so o tem med drugim povedali:

»Župan je v programu obljubil ustanovitev projektne pisarne za pripravo prepričljivih in izvedljivih projektov, za katere bo Mestna občina Novo mesto uspešno pridobivala nepovratna sredstva iz evropskih in nacionalnih programov. Podatki o realizaciji projektov iz Zaključnih računov Mestne občine Novo mesto v obdobju 2015-2017 pa izkazujejo drastičen upad izvajanja projektov in pridobivanja sredstev EU v času županovanja Macedonija.

Realizacijo EU-prihodkov izkazujeta samo projekta, pričeta že v letih iz prejšnjih mandatov, to sta Hidravlične izboljšave kanalizacijskih sistemov Dolenjske ter Hidravlične izboljšave vodovodnih sistemov Dolenjske. V 2017 pa so se sredstva pridobila še za Gospodarsko cono (GC) Na Brezovici v višini 980.000 EUR, vendar se ne izvajajo nikakršne aktivnosti glede izpolnitve kazalnikov, zato obstaja velika verjetnost, da bo šlo na koncu za vračanje denarja državi.«

Finančno poslovanje občine ni rožnato

V nadaljevanju smo preverili še finančno poslovanje mestne občine. Podatki za leto 2017 kažejo, da je imela občina 3,38 milijona evrov proračunskega primanjkljaja (za toliko so bili odhodki višji od prihodkov), v letu 2018 pa je ta predviden v višini 5,25 milijona evrov.

Doslej smo že večkrat slišali tudi to, da naj bi se zadolženost Mestne občine Novo mesto v mandatu zdajšnjega župana zmanjševala. Vendar pa je iz proračunskih dokumentov razvidno, da naj bi se strošek servisiranja javnega dolga (obresti) v letu 2019 povzpel že na 2,47 milijona evrov. Pri tem ni zanemarljivo, da so obrestne mere trenutno rekordno nizke. Za primerjavo, v letu 2014, ko so bile obrestne mere precej višje kot letos, je novomeška občina za obresti namenila 1,66 milijona evrov.

Občina ima očitno tudi likvidnostne težave, na dan 30. 6. 2018 izkazujejo namreč za 577.828 evrov neplačanih obveznosti do dobaviteljev, ki so že zapadle in bi jih morali že plačati, pa jih niso.

V nadaljevanju objavljamo nekaj izsekov iz občinskih proračunskih dokumentov, ki jih tudi komentiramo.

MO Novo mesto je v polletju 2018 realizirala le 0,19 % planiranih sredstev iz proračuna EU in le 1,73 % transfernih prihodkov iz državnega proračuna. (vir: Poročilo o izvrševanju proračuna za 1. polletje 2018)

MO Novo mesto je kljub dvigovanju davkov, visoki gospodarski rasti in pozitivni konjunkturi v letu 2017 zabeležila 3.381.559 evrov proračunskega primanjkljaja, v letu 2018 pa je predviden primanjkljaj v višini 5.258.500 evrov.
Občina bo naslednje leto za obresti glede na načrte plačala 2.469.000 evrov.

J. M.