Lani ustanovljeno kočevsko podjetje Koles v solasti kamniškega družinskega podjetja in podjetja v lasti Slavka Hrženjaka iz Kočevske Reke bo v gospodarski coni Lik II v Kočevju na treh četrtinah hektarja zgradilo obrat za predindustrijsko obdelavo lesa, poimenovan Objekt za proizvodnjo lepljenih nosilcev. Lokacija je predvidena 150 metrov stran od gozdarstva Grča, najbližji stanovanjski objekt pa se nahaja približno 400 metrov južno od nameravane izgradnje obrata.
Podjetje Koles (polno ime je Koles, kočevska lesna industrija, d. o. o.) bo zgradilo obrat na površini 6.994 kvadratnih metrov. Gradnja objekta bo potekala v treh fazah, vsaka faza predstavlja funkcionalno zaključeno enoto. Nov proizvodni objekt bo namenjen za primarno predelavo lesa oziroma za lepljene nosilce, ki so uporabljajo za skeletne hiše, nadstrešnice, večje industrijske in poslovne objekte, športne hale in podobno, ter povsod, kjer so zahtevani večji razpni dolžin in nosilcev.
Za proizvodnjo lameliranih lepljenih nosilcev bodo uporabljali les iglavcev. Ta bo sprva nažagan na deske in naravno sušen ter pripeljan do obrata. Sledilo bo umetno sušenje v sušilnicah. Temu bodo sledili še drugi tehnološki postopki. Vse do končnega proizvoda, navajajo v podjetju.
V prvi fazi bodo zgradili proizvodni objekt in temeljne plošče za postavitev sušilnice. Gradbeno dovoljenje za ta del jim je Upravna enota Kočevje že izdala.
V drugi fazi bodo zgradili še en proizvodni objekt, energetski objekt in cestno tehtnico. V tretji fazi pa bodo zgradili še tretji proizvodni objekt in temeljne plošče za postavitev še ene sušilnice.
Objekt za proizvodnjo lepljenih nosilcev je zasnovan kot pritlična dvoranska hala z dvema ladjama. Prva bo pravokotne oblike, v velikosti 120,9 krat 20,9 metra. V severnem vogalu bodo urejeni prostori za zaposlene (vključno z jedilnico), s stopniščem do pisarn tehnologov v 1. nadstropju, ter orodjarna. V preostalem delu pritličja pa je predviden proizvodni obrat.
Druga ladja bo v velikosti 30,9 x 18 metrov, predvidena je za sprejem in pripravo lesa. Obe ladji bosta med seboj povezani in ne bosta imeli sten.
Ob objektu so predvidene še asfaltirane prometne površine in skupno 36 parkirnih mest. Predviden je tudi plato za silos.
Celotna gradnja objekta (vseh treh faz) bo trajala približno leto dni.
Iz sklepa Agencije RS za okolje (Arso) je razvidno, da bodo “v času obratovanja nastajali predvsem lesni odpadki, ki pa niso nevarni”. V podjetju so agenciji zagotovili, da bodo poskrbeli, da odpadki na lokaciji ne bodo biološko razpadali. V času gradnje tudi ne pričakujejo večjega hrupa, po navedbah bo ta manjši kot potem v času obratovanja.
Agencija RS za okolje, ki spada pod okrilje ministrstva za okolje (tega še vedno vodi Irena Majcen iz stranke DeSUS), je zato odločila, da podjetju za izgradnjo obrata v Kočevju ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja.
Lani ustanovljeno podjetje je registrirano za žagarsko dejavnost, sušenje lesa, impregnacijo lesa in predelavo lesnih ostankov, ki nastanejo v obratu, v lesna goriva, to je v pelete in sekance.
Po izvedeni investiciji bodo proizvedli okoli 350 kvadratnih metrov lepljenega lesa dnevno.
Podjetje Koles, kočevska lesna industrija, je registrirano na Trgu Svetega Jerneja v Kočevju, direktorja sta Uroš Rak iz Stahovice in Slavko Hrženjak iz Kočevske Reke.
Lastnika podjetja sta dva, in sicer podjetje Vakuumteh iz Perovega pri Kamniku in HS Inženiring, gradnje, investicije in inženiring, iz Ljubljane (vsak do polovice).
Podjetje Koles je bilo v Poslovni register Slovenije vpisano 26. maja 2017, lani so imeli manj kot 32 tisoč evrov prihodkov in manj kot enega zaposlenega. Koliko bo zaposlenih po izgradnji objekta in zagonu proizvodnje v Kočevju iz sklepa Arso ni razvidno.
Kdo so lastniki?
Podjetje Vakuumteh iz Kamnika je, kot kaže, v lasti treh članov družine Rak. Podjetje HS Inženiring iz Vodovodne ceste v Ljubljani pa je mikro podjetje, njihova dejavnost je krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje. Podjetje je v 100-odstotni lasti Slavka Hrženjaka. Slednji je tudi 35,01-odstotni lastnik podjetja Publikus, to pa je 100-lastnik podjetja Ekogor. Obe podjetji sta tako kot HS Inženiring na Vodovodni cesti v Ljubljani. Dejavnost podjetja Publikus je zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov, dejavnost podjetja Ekogor pa je pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov.
Za Hrženjaka so junija letos nekateri mediji poročali, da je lastnik več podjetij za zbiranje in predelavo odpadkov, zapletel pa se je v spor zaradi odlaganja odpadkov na zemljišču pri Moravi. Lani pa so poročali o neznosnem smradu z Male Mežakle pri Jesenicah, z zemljišč, kjer Hrženjakovo podjetje Ekogor predeluje odpadke. Na tej lokaciji so bili priča tudi večjemu požaru na deponiji odpadkov, nato pa se je pri izvrševanju odločbe okoljske inšpekcije zapletalo podobno kot to poznajo na območju Ekosistemov v Zalogu, v občini Straža.
Sklep Arso je dostopen tukaj: arso.gov.si/
A. L.
