Občina Žužemberk želi v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije zgraditi regijski gasilski poligon v nekdanjem peskokopu Klek v Žužemberku. Agencija RS za okolje (Arso) je k nameravani gradnji dala soglasje, zoper sklep pa se je pritožila NVO ROVO – Nevladna okoljevarstvena organizacija – Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov iz Novega mesta. Na podlagi te pritožbe je Ministrstvo za okolje in prostor sklep agencije odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek. Se bo na koncu izkazalo, da je občina kupila in drago plačala mačka v žaklju?
Občina Žužemberk namerava na območju PC Klek v Žužemberku izvesti poseg v prostor, ki se mu strokovno reče gradnja cestne in komunalne infrastrukture, ali povedano drugače, občina namerava na tem območju zgraditi regijski gasilski poligon za območje Dolenjske in Bele krajine. Za ta namen ima v rebalansu občinskega proračuna za leto 2018 predvidenih 127.000 evrov.
Občinski svet Občine Žužemberk je na 10. seji dne 18. 12. 2015, sprejel sklep o pridobitvi nepremičnin, na katerih bo zgrajen gasilski poligon. V gradivu za sejo je bila navedena tudi orientacijska vrednost predvidenih parcel, potrebnih za gradnjo gasilskega poligona, ki jo določi občina kot upravljavec stvarnega premoženja na podlagi cenitve premoženja in ta je bila po oceni občine 47.459,05 evra.
Kot gre sklepati iz javno dostopnih podatkov, je bil lastnik teh parcel podjetje Vinet, gradbeništvo in turizem, iz Novega mesta. Iz javno dostopne aplikacije ERAR je razvidno, da je Občina Žužemberk v juliju 2016 podjetju Vinet za odkup teh parcel plačala 80.000 evrov.
Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj je Občina Žužemberk za parcele, katerih orientacijska vrednost, ki jo je sama določila in je znašala 47.459,05 evra, nekdanjemu lastniku zanje plačala 80.000 evrov ali kar 32.540,95 evra več kot je znašala njihova ocenjena vrednost. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da gre za zemljišča, ki jih bo treba pred začetkom gradnje na račun novega lastnika, to je Občine Žužemberk, sanirati, kar pa je bilo na seji občinskega sveta po dostopnih podatkih svetnikom zamolčano. Več kot očitno je, da si je občina z nakupom teh zemljišč naredila medvedjo uslugo in da je dejansko kupila mačka v žaklju, kar pa bo na koncu tudi drago plačala.
Pred začetkom gradnje gasilskega poligona bo morala občina, kot lastnica teh zemljišč, sanirati brežine nekdanjega peskokopa in odkopati 15.000 m3 zemljine, kar bo lahko porabljeno kot del materiala od skupno 23.000 m3, kolikor ga bo potrebnega za nasutje platoja, na katerem bo nato lahko zgrajen gasilski poligon z vso potrebno infrastrukturo. Manjkajočih 8.000 m3 materiala pa bo treba zagotoviti iz stranskega odvzema, z dovozom.
Kot v pritožbi navaja NVO – ROVO, je na tem »črnem« odlagališču odloženih ali zakopanih celo 5 metrov globoko cca 6.000 m3 odpadnega asfalta, gradbenega materiala in ostalih odpadkov, ki jih bo v sklopu sanacije peskokopa treba odpeljati na ustrezno deponijo.
Kot izhaja iz odločbe Ministrstva za okolje in prostor pa bo morala Občina Žužemberk na podlagi dejstev in ugotovljenega dejanskega stanja na terenu pred začetkom gradnje gasilskega poligona opraviti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje in to potem, ko bo opravljen tehnični prevzem sanacije peskokopa, kar bo postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja še podaljšalo.
Iz članka z naslovom »Namesto kamnoloma gospodarska cona« (Dolenjski list, avgust 2008) navajamo: »Čeprav uradni zapisi kažejo, da je sanacija opravljena tako, kot je morala biti, domačini težko verjamejo, da je res tako. »Tudi občina Žužemberk je lastnika že opozorila, naj do konca opravi sanacijo kamnoloma, saj ne želimo, da hrib ostane odprt, kot je zdaj,« je povedal župan Franc Škufca.« Tehnični pregled sanacije kamnoloma je leta 2008 opravila komisija, v kateri so bili predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za gospodarstvo, Direktorata za energijo, Sektorja za rudarstvo in Inšpektorata za energetiko in rudarstvo. Komisija je ugotovila, da so sanacijska dela izvedena v skladu s projektno dokumentacijo. Pod fotografijo nekdanjega kamnoloma pa je novinarka še napisala, da pogled na nekdanji kamnolom ne daje občutka, da je njegova sanacija že zaključena. In očitno je glede na danes znana dejstva imela prav.
Nesporno je dejstvo, da je župan Franc Škufca že leta 2008 vedel, in na to je občina tudi opozorila takratnega lastnika, da naj do konca opravi sanacijo kamnoloma. Nesporno je dejstvo, da je Občinski svet Občine Žužemberk na predlog župana Škufce sprejel sklep o pridobitvi nepremičnin, na katerih se bo gradil gasilski poligon, hkrati pa je bilo svetnikom zamolčano dejstvo, o katerem je bil kot župan seznanjen že leta 2008, da bo treba ta zemljišča pred začetkom gradnje gasilskega poligona sanirati in to na račun občine kot nove lastnice teh zemljišč.
Po oceni strokovnjakov naj bi samo sanacija peskokopa stala okoli 200.000 evrov in če k temu dodamo še 80.000 evrov, kolikor je za okoljsko degradirana zemljišča, potrebna sanacije, občina plačala podjetju Vinet, in če k temu dodamo še 127.000 evrov iz občinskega proračuna, potrebnih za izvedbo gradnje, dobimo znesek 407.000 evrov, kolikor bo na koncu občino, kot kaže, dejansko stala ta gradnja.
Res je, da gasilci potrebujejo poligon, kjer bodo lahko vadili. Se pa občani sprašujejo, ali je žužemberška občina res najbogatejša med vsemi dolenjskimi in belokranjskimi občinami, da si bo namesto prepotrebne obnove občinskih cest privoščila izgradnjo gasilskega poligona, ki ga bodo v največji meri uporabljali gasilci iz sosednjih občin. Sprašujejo se, ali ne bi bilo ceneje izgradnjo poligona prepustiti kateri od ostalih občin, gasilcem iz žužemberške občine pa pomagati pri plačilu stroškov prevoza na ta poligon, kar bi bilo za občino vsekakor bistveno ceneje.
Navsezadnje pa tudi ni znano, koliko dejanskih ur vadbe letno opravijo člani gasilskih društev iz žužemberške občine, ki bi se po novem izvajale na gasilskem poligonu. Zanemarljivo pa ni niti dejstvo, da bodo po gradnji poligona nastali tudi drugi stalni stroški, ki jih bo morala plačati Občina Žužemberk, kot so plačilo elektrike, vode, odvajanja in čiščenja odpadnih vod ter podobno. Vprašanje je tudi, ali sta župan in občinska uprava dolgoročno razmišljala o vsem tem in zakaj niso bila ta dejstva javnosti in občinskim svetnikom predstavljena prej, kot so ti dvignili roke, da občina odkupi zemljišča kot predpogoj za začetek gradnje gasilskega poligona, če bi bilo tega možno, če se že mora, zgraditi na drugi lokaciji in to z manj stroški. Vse to bodo morali v Žužemberku šele razčistiti, pa bi morali že bistveno prej.
J. M.
Z občine Žužemberk so nam v teku dneva poslali naslednji odziv, ki ga v nespremenjeni vsebini objavljamo v celoti.
Popravek občine Žužemberk glede prispevka »Žužemberk: Pot do gasilskega poligona bo očitno še dolga in draga, objavljen na portalu Moja Dolenjska, dne 13.08.2018.
Spoštovani!
Ko smo danes na portalu Moja Dolenjska zasledili zgoraj omenjeni prispevek, smo bili zgroženi nad tem koliko nepreverjenih zavajanj in neresnic je bilo objavljeno brez da bi bila dana možnost Občini Žužemberk, da pove svojo plat zgodbe.
V prispevku je bilo omenjeno, da je bila vrednost nepremičnin, ki jih občina potrebuje za gradnjo gasilskega poligona, po oceni občine, ki naj bi jo določila na podlagi cenitve 47.459,05 EUR, kar pa ne drži, saj je bila vrednost ocenjena na podlagi ocene GURS-a 52.789,52 EUR, kar pa je le orientacijska vrednost, ki v večini primerov ne drži. Zato smo po odobritvi pridobitve na občinskem svetu naročili cenitev, ki veliko bolj realno prikaže vrednost nepremičnin.
Občina Žužemberk je za omenjene nepremičnine naročila cenitev, na podlagi česar so bile omenjene nepremičnine potrebne za izgradnjo gasilskega poligona ocenjene na okoli 400.000 EUR, občina pa je omenjene nepremičnine kupila za 80.000 EUR z DDV, kar pomeni da je bil nakup več kot ugoden, tako da navedbe, da je občina plačala za nepremičnine več kot so bile ocenjene absolutno ne držijo.
V nadaljevanju avtor prispevka spet navaja neresnice, ko je zapisal, da ne gre zanemariti dejstva, da gre za zemljišča, ki jih bo potrebno sanirati na račun novega lastnika, to je Občine Žužemberk, poleg tega pa da naj bi bil podatek o potrebni sanaciji občinskim svetnikom zamolčan, kar je popolna neresnica. Ne vemo, od kje avtorju prispevka podatek, da bo potrebno zemljišča sanirati, saj ta podatek še ni znan, poleg tega pa tudi, če bi bilo potrebno kupljena zemljišča sanirati, bo šlo to na račun prodajalca, saj kupoprodajna pogodba vsebuje tako klavzulo. Ne drži tudi trditev o tem, da naj bi bila sanacija zamolčana svetnikom, saj je bilo na to temo več vprašanj na katere je bil odgovor enak kot v prejšnjemu stavku.
Avtor članka nadalje očitno zavaja, da naj bi bilo v Odločbi Ministrstva za okolje in prostor zapisano, da naj bi morala Občina Žužemberk pred začetkom gradnje opraviti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje, saj naj bi bila resnica ravno obratna.
V nadaljevanju prispevka avtor spet očitno zavaja z ocenami vrednosti sanacije in z le njemu razumljivimi izračuni vrednosti investicije, na koncu pa še razpreda o potrebnosti gasilskega poligona in o stroških za gasilce. Naj povemo, da bosta poligon in območje poleg poligona namenjena tudi za številne druge namene, tako da za občino njuna smiselnost sploh ni vprašljiva.
V Občini Žužemberk bomo naredili vse, da se bo v Žužemberku zgradil gasilski poligon, ki bo omogočil kvalitetno vadbo, razumemo pa da gre to nekaterim , ki niso naredili nič za to, da bi regijski poligon pripeljali v Žužemberk, v nos. Zanimivo je tudi, da je bil domnevni avtor članka prejšnji petek opažen ob kamnolomu in tudi na drugih lokacijah po občini o čemer so nas obvestili občani.
Očitno so volitve res blizu in nekateri se res trudijo, da bi se določeni projekti zavlekli, kljub temu, da služijo plemenitemu namenu, vendar kot že rečeno, bomo naredili vse, da temu ne bo tako.
V bodoče, pa bi prosili, da navedbe, ki se tičejo Občine Žužemberk, pred objavo preverite, da ne boste objavljali prispevkov z zavajajočo in neresnično vsebino.
Lep pozdrav
Občina Žužemberk
