Konec prejšnjega tedna smo lahko poslušali, kako je prednostna naloga vladajočih izgradnja južnega dela 3. razvojne osi, hitre ceste od avtoceste do hrvaške meje. Obljubljajo tudi, da bodo prebivalci kočevsko-ribniškega območja kmalu lahko hitreje prišli v Ljubljano in nazaj. Kmalu naj bi bilo vse rešeno, leta 2018, če ne, 2019 zagotovo, in potem 2023, pravijo. Ampak, zagotovo bomo dihali samo še isti zrak. Pa še to – kakor kdo!
V zadnjem času smo na portalu Moja Dolenjska veliko pozornosti namenili cestni infrastrukturi na našem območju. Zavedamo se namreč, da je urejenost slednje zelo pomembna za razvoj naših krajev, za naše blagostanje in bolj kakovostno življenje. Od pristojnih smo prejemali zelo obetajoče podatke in številne obljube. Zelo hitro naj bi začeli graditi novomeško obvoznico, to je dveh priključkov od avtoceste do Revoza. Leta 2019 naj bi bilo končano, če ne do takrat, pa do leta 2021. Zagotovo.
Z naglico naprej do Malin, kako od tam dalje?
Nato naj bi šlo še istega leta hitro – z vso naglico – naprej do belokranjskih Malin. Vmes bo, tako na hitro, zgrajen še predor. Mala malica. Zdaj resorni minister za infrastrukturo še obljublja, da bo cesta do Malin zgrajena leta 2023. Zagotovo. Ampak, vse je le precej groba časovna ocena, dodaja. No, slednje so slišali le redki. O tem, da je še jeseni lani vladni predsednik v Novem mestu posredno pritrdil enemu od vprašanj, da iz vsega skupaj najverjetneje ne bo nič pred letom 2025 ali 2026, se danes ne govori več.
Ve se le, kdo bo kriv. Sosedje!
Kako naprej, od Malin dalje? Od Malin do mejnega prehoda v Metliki in nato Črnomlja ter naprej proti mejnemu prehodu Vinica? Ajoj, o tem za zdaj ne bi. O tem, da za naprej ni še nič pripravljeno, da je torej vse še v zraku, da je veliko stvari še odprtih, tudi ne bi. Ampak, menda je jasno le to: “Zadeve je treba doreči s hrvaško stranjo.” No, vsaj nekaj. Ve se, kdo bo kriv. Sosedje!
Od obljub se ne da živeti
Ob tem ne moremo, da ne bi spomnili tudi na obljube nekdanje, vendar edine ženske predsednice vlade v Slovenije. Ob obisku deželice na sončni strani Gorjancev (za kar so mnogi prepričani, da temu že dolgo ni več tako), v semiški Iskri, je obljubljala: zagotovo bo še v njenem mandatu poskrbljeno za osnovo, ki bo vodila v hitrejšo pot v in iz Bele krajine, v vse smeri. Kmalu je odšla. Predsednica vlade namreč. Da ne gremo še dlje v preteklost. Navajamo le dogodke zadnjih let. Jasno je namreč, da se od obljub ne da živeti.
Kaj pa cesta proti Ribnici, Kočevju in naprej?
Malokdo tudi ve, da imamo poleg 3. razvojne osi v načrtu tudi 3.a razvojno os. Gre za cesto od Ljubljane, mimo Škofljice, Kočevja in potem do slovensko-hrvaške meje. O tem, da je cesta skozi Škofljico “zabasana”, vemo vsaj iz dnevnih poročil, če ne drugače. Glavna cesta med Ljubljano in Kočevjem je namreč že več desetletij med bolj obremenjenimi cestami v državi, saj se poleg rednega prometa po njej vsakdan v Ljubljano in nazaj na delo vozi okoli 1.250 ljudi. Zaradi tega se že dlje časa pojavljajo pozivi k njeni ureditvi.
Obvoznice mimo Škofljice še ni na vidiku
Največji zastoji nastajajo med Škofljico in Ljubljano, kjer ob prometnih konicah nastajajo dolgi prometni zastoji. Te težave bi lahko rešila obvoznica mimo Škofljice, ki pa je še ni na vidiku. Trenutno namreč poteka šele njeno umeščanje v prostor.
Direkcijo za ceste smo zato vprašali, kako poteka ta del, torej izgradnja 3.a cestne povezave. Sporočili so, da je predvidena obnova nekaterih delov zdajšnje ceste. Lani avgusta je bila zaključena ureditev odseka od Rudnika do Lavrice v štiripasovnico z zožanimi pasovi, ki je stala nekaj več kot pol milijona evrov. Na direkciji zdaj načrtujejo preureditev ceste na odseku med Lavrico in Škofljico, ki naj bi po prvih ocenah stala nekaj manj kot 15 milijonov evrov. Sama gradnja naj bi bila izvedena v letih 2017 in 2018, zagotavljajo. Nato je predvidena tudi preureditev ceste skozi samo Škofljico vse do križišča pri osnovni šoli. Ampak, to je večinoma še del Ljubljane.
Dela ob poti – le kamenček v mozaiku
Večje obnove so predvidene tudi v nadaljevanju poteka ceste do Kočevja. Na odseku do Rašice je predvidena obnova štirih križišč, pri čemer bo največji zalogaj predstavljalo križišče pri osnovni šoli v Škofljici. Njegova prenova je predvidena letos in prihodnje leto, stala pa naj bi nekaj več kot milijon evrov. Predvideni so še obnova križišča na Pijavi Gorici, ureditev priključka za Smrjene in izgradnja križišča za Gradišče.
Na območju Občine Velike Lašče je predvidena ureditev križišča v Malih Laščah. Zaradi zapleta pri pridobivanju zemljišč na direkciji pripravljajo novelacija projektne dokumentacije, vzporedno pa tudi razpisno dokumentacijo za samo izvedbo, so za portal Moja Dolenjska pojasnili na direkciji.
Na območju Občine Ribnica trenutno poteka ureditev križišča in odcepa za Rakitnico. Dela v vrednosti 204.337 evrov bodo zaključena predvidoma do konca meseca. Poročali smo že, da je v pripravi razpisna dokumentacija za ureditev odseka Rašica–Žlebič. Dela se bodo predvidoma pričela še v tem letu. V Občini Kočevje trenutno tudi poteka ureditev križišča pri avtobusni postaji z novo prometno opremo. Izvajalec bo z deli v vrednosti nekaj manj kot 300.000 evrov zaključil predvidoma do konca maja, pravijo.
Je lahko rešitev vlak? Delno, če bo res tako kot bi moralo biti
Seveda pa so vse te obnove zgolj delček, potreben za celovito reševanje prometne problematike med Ljubljano in Kočevjem. Velik del težav bi lahko rešila obnova železniške proge med Ljubljano in Kočevjem, ki naj bi bila zaključena prihodnje leto. Rešitev pa bo le v primeru, če bodo vlaki v Ljubljano in nazaj prispeli v nekem doglednem času. Pomemben del težav bi lahko rešila tudi obvoznica v Škofljici, ki pa, kot rečeno, še ne bo še zgrajena tako kmalu.
Računsko sodišče jasno: stvari ne potekajo učinkovito
Tako obljube. Pravo ogledalo pa je pred dvema letoma vsem skupaj postavilo Računsko sodišče RS. Ugotovilo je namreč, da prenova t. i. 3.a razvojne osi ne poteka učinkovito. Modernizaciji ceste in železniške proge proti Kočevju in hrvaški meji namreč potekata ločeno in strokovno neusklajeno, so ugotovili revizorji. Glavni krivec za to pa so seveda tisti, ki vodijo omenjeni projekt. In smo pri uvodu članka.
Pripis: Minuli petek je Novo mesto in nato Belo krajino obiskal infrastrukturni minister Peter Gašperšič. Prvi del članka se nanaša predvsem na njegov obisk, ki je bil protokolarne narave, v drugem delu članka pa predstavljamo podatke, ki smo jih z Direkcije RS pridobili še za t. i. 3.a razvojno os.
T. H., M. R.
