DomaDolenjskaTrebnje: Za zdravstveni dom pridobili več kot pol milijona evrov nepovratnih sredstev

Trebnje: Za zdravstveni dom pridobili več kot pol milijona evrov nepovratnih sredstev

Občina Trebnje in Zdravstveni dom Trebnje sta na javnem razpisu skupno pridobila 534.883,44 evra nepovratnega denarja, denar bo namenjen investicijam in razvoju zdravstvenega doma. Spremenili so tudi delovanje patronažne službe, ki po novem deluje tudi v popoldanskem času.

Občina Trebnje je na javnem razpisu pridobila 172.097 evrov, ki jih bo namenila za investicije v zdravstveni dom, ta pa je dodatno pridobil še 362.786,44 evra, kar bo namenil za svoj razvoj. Nepovraten denar bodo v zdravstvenem domu namenili za nadgradnjo in razvoj preventivnih programov ter njihovo izvajanje v primarnem zdravstvenem varstvu in lokalnih skupnosti. Zdravstveni dom (ZD) Trebnje je sicer eden uspešnejših, storitve osnovnega zdravstvenega varstva pa izvajajo za štiri občine: Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebelno. Od leta 2010 ga vodi mag. Vera Rozman.

Poslujejo pozitivno

Iz poslovnega poročila za leto 2016 je razvidno, da so bili eni redkih, ki so poslovali pozitivno. Presežka prihodkov nad odhodki (dobička) je bilo za 450.146 evrov. Glede na podatke v zapisniku 8. seje Sveta ustanoviteljic (predstavnikov občin) z decembra lani pa je razvidno, da bo rezultat pozitiven tudi v letu 2017. Poslovno poročilo za leto 2017 bo sicer dostopno v teh dneh, rok za zavode je namreč 28. februar.

Nimajo težav z likvidnostjo

Ob tem je Rozmanova predstavnikom občin, ki jih pokriva ZD Trebnje, povedala, da odhodki in prav tako stroški dela rastejo po stopnji 9 %, da gre za dvig stroškov izobraževanj, ker so vsebine predpisane. Nadalje je pojasnila, da imajo 6 več zaposlenih, pri tem pa gre za specializante in zaradi službe nujne medicinske pomoči. Dodajmo, da je bilo glede na bilančne podatke ob koncu leta 2016 v domu 98 zaposlenih (na podlagi opravljenih delovnih ur). Pojasnila je, da so v letu 2017 izvedli vse potrebne investicije, kot so zamenjava avtomobila, prenova zadnje zobne ambulante, kupili so opremo za EKG. Ob vsem tem pa zdravstveni dom nima težav z likvidnostjo.

Kritični do vlade in zdravstvenega ministrstva

Direktorica je ob tem predstavnike občin še obvestila, da vlada finančna bremena v zdravstvenih domovih prenaša na občine. Cene zdravstvenih storitev padajo, zmanjšujejo se stroški za administrativni kader, vendar pa stroški na splošno nenehno naraščajo, kar je posledica sproščenih ukrepov v plačnem sistemu, kakor je to odločila vlada. Dodala je, da zdravniki po novem hodijo tudi na hišne obiske, posledično pa imajo vsi zaposleni več dela.

Vendar pa vlada denar za plače iz državnega proračuna zagotavlja le za zdravnike, za ostalo zdravstveno osebje pa ne.

Zato si v zdravstvenih domovih na splošno prizadevajo za spremembo sistema upravljanja in financiranja javnih zdravstvenih zavodov. Pri tem so se obrnili na vse župane, naj pri tem pomagajo, kolikor je mogoče.

Spremembe pri delovanju patronažne službe

Na decembrski seji sveta zavoda so zbrani razpravljali tudi o delovanju patronažne službe, direktorica je predlagala, da se to razširi tudi na popoldanski čas, ko se bo sedem zaposlenih na teh delovnih mestih menjalo vsak dan. Predstavniki občin so to potrdili, kar pomeni, da zdravstveni dom po novem zagotavlja delo ene patronažne sestre od ponedeljka do četrtka (od 12. do 20. ure) in ob sobotah od 8. do 11. ure. Ob nedeljah in praznikih je organizirana pripravljenost, patronažni obiski pa se opravljajo glede na potrebe pacientov. Zaenkrat je to poskusno, če bodo ugotovili, da ni potreb po delu patronaže v popoldanskem času, pa bodo to po šestih mesecih spremenili. Delovni čas patronaže je sicer pomemben tiste paciente, ki potrebujejo obisk na primer dvakrat dnevno ali ob navzočnosti svojcev, kjer gre za individualne dogovore v družini. V to niso vštete porodnice.

Občina Trebnje uspešna pri črpanju nepovratnih sredstev

Ob koncu dodajmo, da je pridobljenega več kot pol milijona evrov nepovratnega denarja za potrebe zdravstvenega doma velik uspeh tako občine kot vodilnih v zdravstvenem domu. Na splošno pa je občina Trebnje pri črpanju nepovratnega denarja precej uspešna. Ali, kot nam je pred kratkim v pogovoru za naš portal v prispevku z naslovom “Trebnje se v zadnjem času kar uspešno razvija” povedal Franci Kepa, član občinskega sveta: “Glede na prejšnje čase je v zadnjem obdobju občina dokaj uspešna pri črpanju evropskih sredstev. S povezovanjem s sosednjimi občinami je pridobivanje in črpanje državnih in evropskih sredstev uspešnejše.”

Prispevek je bil objavljen tukaj: franci-kepa-trebnje-se-v-zadnjem-casu-kar-uspesno-razvija/

Dodajmo, da se je Trebnje že pred časom povezalo z občinama Grosuplje in Ivančna Gorica. Ustanovili so Medobčinski razvojni center vseh treh občin, ki je z delom začel 1. avgusta 2016. Center vodi Jasmina Selan, pri tem imajo še tri koordinatorje projektov (Mateja Zupančič, Simon Kastelic in Peter Zakrajšek). Njihova skupna naloga pa je spremljanje razpisov, priprava projektov za kandidiranje na razpisih za evropska sredstva, sredstva ministrstev in drugih ustanov, priprava in spremljanje projektov in podobno.

Za občine Trebnje, Ivančna Gorica in Grosuplje je bila odločitev o ustanovitvi medobčinskega razvojnega centra zelo pravilna, rezultati pa so vidni v razvoju vsake od posameznih občin. Če bi nekaj podobnega naredili še v drugih občinah na območju jugovzhodne Slovenije bi bilo stanje lahko tudi tam razvojno precej drugačno.

Zdravstveni dom Trebnje (vir: Občina Trebnje)
Sklep o pridobitvi nepovratnega denarja (vir: občina Trebnje)

J. M.

ZADNJI ČLANKI

Fajonove na visoko funkcijo ni predlagala država, ampak kar njena podrejena sekretarka

Predlog za imenovanje Tanje Fajon za dobro plačano službo posebne predstavnice EU za Sahel dobiva nove razsežnosti. Fajonovo za funkcijo ni predlagala država, ampak...

“O Stevanoviću pravi, da je omejen, sama pa sodeluje na podcastu za prodajo analnih čepkov!”

Vplivnica Zala Klopčič je po rojstvu otroka in odmevni poroki znova aktivneje prisotna na družbenih omrežjih. Tokrat je objavila video, v katerem razkriva, kako...

Učbeniški primer dvojnih meril, ko gre za poročanje o istih zadevah pod različnima vladama

V slovenskem medijskem prostoru tudi 35 let po osamosvojitvi še vedno prevladujejo levo usmerjeni mediji, vsaj ko govorimo o tistih največjih. Njihovo obnašanje je...

SKOK: “Če zakon ne bi nastajal za zaprtimi vrati, ga danes ne bi bilo”

Zadnje poročilo Evropske komisije o stanju v pravosodju v Sloveniji (2025 Rule of Law Report) razkriva to, kar je slovenski javnosti dobro znano: velik...