Občina Črnomelj je objavila javni poziv za oddajo vloge za izvedbo projekta javno-zasebnega partnerstva za gradnjo 10-oddelčnega vrtca v Loki, v delu, kjer trenutno deluje stari del vrtca. Iz poziva je razvidno, da se je občina že odločila, da bo gradnja vrtca potekala v javno-zasebnem partnerstvu, ki je tudi najdražji način izgradnje.
Za županjo je javno-zasebno partnerstvo sicer najelegantnejši način, pri tem pa se postavlja vprašanje, ali naj vodstvo za razvoj občine skrbi na najelegantnejši ali najgospodarnejši način z vidika javnih financ in občanov ter občank.
V Loki je predvidenih “okoli 10 oddelkov”, kot beremo v javnem pozivu, z vsemi spremljajočimi prostori in prostori za osebje ter izvedbo zunanje ureditve, ki se bo programsko in fizično povezal z obstoječim (novejšim) objektom vrtca v Loki, v katerem že delujejo 4 oddelki. Zdaj v starem delu deluje 5 oddelkov in uprava vrtca. V novo stavbo pa se bodo preselili obstoječi oddelki iz starega vrta Loka, ki je predviden za rušenje, ter oddelki vrtca, ki zdaj delujejo na drugih lokacijah. Predvidena je tudi ureditev dela zunanjega igrišča.
Stari del vrtca je montažni in je bil zgrajen že leta 1976. Del, južni del tega objekta, je bil že porušen ob izgradnji novejšega dela vrtca, ki je bila zaključena leta 2002. V okviru zdajšnjih del pa je predvidena tudi porušitev kompletnega starega dela vrtca, ki je popolnoma dotrajan.
Kako naj bi bilo po izgradnji?
Zdaj je v Loki 9 oddelkov (5 v starem delu) in 4 v novem (zidanem), vključno z upravo. Po novem bi bilo to 14 oddelkov (4 obstoječi in 10 novih) in pripadajoči prostori. V Loko se bi predvidoma preselili tudi trije oddelki iz enote na Majerju. Vrtec bi tako pridobil le 2 nova oddelka, kar je glede na novogradnjo premalo, na kar opozarjajo tudi nekateri občinski svetniki.
Kaj pomeni javno-zasebno partnerstvo?
Občina predlaga koncesijsko obliko javno-zasebnega partnerstva, kar pomeni, da bo zasebni partner projektiral, financiral, zgradil in upravljal z zgrajenim objektom. Pridobil bo vsa potrebna dovoljenja, hkrati bo odstranil stari objekt. Občina bo dala le potrebno zemljišče, hkrati bo na zasebnega partnerja za čas gradnje in trajanja javno-zasebnega partnerstva prenesla stavbno pravico, obseg in obdobje trajanja pa bodo določili posebej. Po zaključeni gradnji in pridobitvi uporabnega dovoljenja bo imel stavbno pravico koncesionar – graditelj. Po določenem času (predvidoma 15 letih), ko bo gradnjo skupaj z donosom koncesionarja izplačala, pa naj bi občina postala lastnica celotnega objekta.
Javno-zasebno partnerstvo investicijo zelo podraži
Mira Radojčič, občinska svetnica iz vrst stranke DeSUS, to je stranke, ki ji pripada tudi županja, je decembra na seji občinskega sveta izpostavila, da jo javno-zasebno partnerstvo bega, saj to investicijo podraži za okoli 2 milijona evrov, občina pa bo morala 15 let letno zagotavljati po 468.000 evrov, kar pomeni, da bo 10 oddelkov vrtca oz. celotna naložba glede na zdajšnje predpostavke, izračune, ki sicer še niso dokončni, stala kar 7 milijonov evrov.
Kakšne so dosedanje ocene stroškov izgradnje 10 oddelkov vrtca v Loki?
– Klasična izvedba: 4,2 milijona evrov z DDV (stalne cene): 420.000 evrov za oddelek
– Lesena izvedba: 4,9 milijona evrov z DDV (stalne cene) za 10 oddelkov: 490.000 evrov za oddelek
Kako gradijo in so gradili drugod?
Doslej smo objavili že več primerov izgradnje vrtcev v ostalih občinah. V nadaljevanju objavljamo primere:
- Šentjernej: Vrednost je 3,8 milijona, 18 oddelkov, 214.333 evrov na oddelek, od tega je 31 % nepovratnega denarja od Eko sklada – Vrtec še gradijo (začeli so v letu 2017, končali bodo v 2018), gradnja bo občino stala le 2,62 milijona evrov. Gradijo v dveh fazah (opomba: fazno gradnjo je črnomaljska županja zavrnila kot neustrezno). Poleg 18 oddelkov (igralnic) bodo dobili še telovadnico, večnamenski prostor, prostore za zaposlene, razdelilnico hrane in prostore za računovodstvo. Vsaka igralnica bo imela teraso z nadstreškom. Uredili bodo še zunanje površine, kjer bodo namestili tudi nova igrala. Poleg bodo urejena tudi parkirišča tako za starše kot zaposlene.
- Ribnica: Vrednost je bila 7,55 milijona, 20 oddelkov, 377.500 evrov na oddelek, od tega 3,5 milijona evropskega denarja in 1,5 milijona ugodnega posojila, pri tem so našli tudi več dodatnih sponzorjev. Gradili so v dveh fazah, temeljni kamen je bil položen 6. julija 2012, izgradnja je bila zaključena avgusta 2014. Poleg 20 oddelkov so pridobili tudi novo kuhinjo in vso ostalo infrastrukturo, vezano na število otrok in temu potrebnega osebja.
Vrednost investicije in finančno pokritje vrtca v Ribnici
Vrednost investicije (20 oddelkov za 180 predšolskih otrok)
Sofinanciranje (Evropski sklad za regionalni razvoj):
Posojilo (Javni sklad RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja):7.553.551 evrov
3.522.552 evrov
1.515.000 evrov
V Ribnici so pridobili še pet sponzorskih podjetij, zaradi česar je bila izgradnja tudi cenejša. Od tega so bila 4 ribniška podjetja in eno iz Domžal.
- Črnomelj: Ocenjena vrednost za 10 oddelkov je že v osnovi pri 4,9 milijona evrov, kar je 490.000 evrov za oddelek. Dela bo, kot kaže, opravljal zunanji partner – koncesionar, občina pa mu bo izgradnjo odplačevala predvidoma naslednjih 15 let, v obroke so vključeni tudi investitorjevi donosi, ki so običajno višji od bančnih obresti.
V vseh treh primerih (Šentjernej, Ribnica, Črnomelj) gre za vrtce, kjer se upoštevajo okoljski vidiki, kar pomeni, da gre za energetsko varčne objekte, za kar je možno pridobiti tudi nepovratna sredstva. Glede na znane podatke je z gradnjo v Črnomlju še najbolj primerljiva gradnja v Ribnici, gradili so v letih od 2012 do 2014 in pri tem ob vrednosti 7,5 milijona evrov pridobili 3,5 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev, dodatno še 1,5 milijona evrov ugodnega posojila, pomagali so tudi sponzorji.
Zakaj se je občina Črnomelj odločila za javno-zasebno partnerstvo?
Županja Mojca Čemas Stjepanovič je na decembrski seji občinskega sveta dejala, da je to za občino najelegantnejša rešitev. V zapisniku je navedeno: “Javno-zasebno partnerstvo ta trenutek lajša tako velike investicije. Tudi druge občine se ogromno odločajo za takšna partnerstva. Gre za eno “elegantnejših rešitev« za občine.”
Pri tem županja ni pojasnila, katere so te druge občine, ki se “ogromno odločajo za takšna partnerstva”. Glede na naše podatke pa je v jugovzhodni Sloveniji takšna le občina Kočevje, vendar pa gre tam za dokaj razumljive razloge, saj izvajajo številne druge investicije in jim druge možnosti – kot kaže – res niso preostale. V primerljivo velikem Kočevju bodo samo letos izvedli za okoli 20 milijonov evrov investicij, v kar ni vštet vodovod, če bi upoštevali še to, pa je vrednost preko 34 milijonov evrov. S čim takšnim se Črnomelj ne more pohvaliti.
Izgradnja vrtca na daljši rok za občino Črnomelj ni torej nikakršna elegantnejša rešitev, temveč samo odlaganje finančnega problema v prihodnja leta. Ceno izgradnje (skupaj z donosom zasebnega investitorja) bo plačala občina, posredno pa vsi občani, tudi starši otrok prek položnic. Občina torej že vnaprej še dodatno obremenjuje občane, pa tudi starše otrok, ki so danes še sami otroci.
Zakaj so tako dolgo odlašali in vse skupaj spravili v časovno stisko?
Zakaj je občina odlagala z izgradnjo vrtca, ko pa je vedela, da je treba enoto na Majerju do 1. decembra 2017 zapreti in da je stari del vrtca v Loki dotrajan (v Ribnici so ga že zdavnaj porušili) in zakaj je vse skupaj pripeljala v tako veliko časovno stisko, zakaj se za izgradnjo niso odločili že prej, smo vprašali tudi črnomaljsko županjo Mojco Čemas Stjepanovič. Uvodoma je pojasnila, da je imela občina obveznosti iz preteklih obdobij, na dan 31. 12. 2010 je bilo teh za 7,2 milijona evrov in je bilo podobno tudi v naslednjih letih “onemogočeno financiranje večjih investicij”. Poleg tega se je v preteklih letih (od 2011 – 2017) zniževala višina povprečnine, znižalo se je tudi sofinanciranje investicij. Pri tem gre za znane varčevalne protikrizne ukrepe na ravni države, ki so jih bile deležne vse občine v Sloveniji. Navedla je še, da je bilo treba reševati tudi tožbe in spore, ki so se nanašali na pretekla obdobja, natančneje, na kaj se je to nanašalo, ni navedla.
Dodala pa je, da “v obdobju preteklih let ni bilo ustreznih razpisov, na katerih bi lahko kandidirali za sofinanciranje investicije”. Zgolj iz primerov občin Ribnica in Šentjernej pa je razvidno, da so razpisi obstajali.
Doslej je neuradno sicer veljalo, da naj bi bil razlog za to, da občina sama ne bo gradila, tudi v tem, da ne more najemati novih posojil za to investicijo. Kako je s tem, smo vprašali tudi županjo, ki pa nam natančnega odgovora o zadolženosti ni poslala. Smo pa tega prejeli od finančnega ministrstva. Sporočili so nam, da bi se Občina Črnomelj v letu 2017 lahko zadolžila za takšen obseg zadolžitve, ki bi dovoljeval letno odplačilo glavnic in obresti v višini do 434.193 evrov. Občina Črnomelj pa je bila na dan 30. 9. 2017 zadolžena za 2,6 milijona evrov (ob letnem proračunu okoli 12 milijonov evrov).
Iz odgovora in ostalih znanih podatkov je razvidno, da bi občina Črnomelj vrtec v Loki lahko gradila sama, vendar bi morala pri tem poiskati ugodna posojila, nepovratna sredstva, pa tudi donatorje. Če bi projekt izpeljali gospodarno, bi se vse skupaj izšlo, izgradnja pa bi bila za občane nedvomno bistveno cenejša.
J. M.
