Trebanjec Franci Kepa je član Občinskega sveta Občine Trebnje in predsednik Odbora za okolje, prostor in infrastrukturo. Po poklicu je inženir gradbeništva, ukvarja se s projektiranjem. Je tudi velik ljubitelj starih Tomosovih mopedov. S Kepo smo se pogovarjali predvsem o stanju in razvoju občine.
Ste član občinskega sveta Občine Trebnje. Kako ocenjujete razvoj Trebnjega v zadnjih letih?
Trebnje se v zadnjem času kar uspešno razvija. Vendar pa je večino sredstev treba usmeriti za delovanje vrtca, šolstva, kulture, vzdrževanje cest in podobno. Manj denarja pa ostane za nove investicije in vzdrževanje. Občina je v zadnjem času pripravila tudi prostor za nova podjetja, s pomočjo državnih sredstev se trudi te tudi komunalno opremiti. Najnovejša pridobitev pa je daljinsko ogrevanje na biomaso za večino objektov v lasti občine. Za to smo se zelo zavzemali, škoda, da projekt ni zaživel že prej.
Na splošno se zadeve urejajo, sistematično po predlogih predstavnikov krajevnih skupnosti, nekateri projekti pa bi bili sicer lahko izvedeni tudi ceneje. Več denarja pa je treba zagotoviti za obnovo. Nekatere lokalne in krajevne ceste so namreč v zelo slabem stanju.
Prebivalstvo občine hitro narašča, kje so največje težave zaradi tega?
Veseli me, da se je povečala rodnost, vendar pa Trebnje postaja spalno naselje, saj je veliko novih priseljencev, razlog za to je ugodna lega med Novim mestom in Ljubljano. Večjih težav zaradi povečanja prebivalstva zaenkrat ni. Značilno za kraj so tudi novo zgrajena stanovanja v preteklih letih. Imamo tudi večje število sezonskih delavcev, ki so zaposleni v večjih trebanjskih podjetjih, kot so Trimo, Rem, TPV in Akripol, kar pa se rešuje z najemom sob ter stanovanj v Trebnjem in bližnji okolici.
Zdi se, da je občina precej uspešna pri črpanju evropskih sredstev. Kako je s tem?
Glede na prejšnje čase je v zadnjem obdobju občina dokaj uspešna pri črpanju evropskih sredstev. S povezovanjem s sosednjimi občinami je pridobivanje in črpanje državnih in evropskih sredstev uspešnejše.
Zaradi naraščajočega prebivalstva so verjetno težave tudi pri zagotovitvi predšolskega varstva, mest v vrtcih. Za občine je znano, da si pri tem pomagajo na vse možne načine. Ali ima občina v načrtu izgradnjo novega vrtca?
Vpisi v vrtec so vsako leto večji, zato obstaja povpraševanje po dodatnih oddelkih v občini. Oddelki trenutno delujejo na več lokacijah. Leta 2017 je bil odprt dodatni oddelek v Dobrniču. Za to, da bi uspeli zadostiti vsem prosilcem za varstvo njihovih otrok v vrtcu, pa je občina odkupila tudi individualne enote na različnih lokacijah v Trebnjem; v blokovskem naselju. Predvideni so tudi novi oddelki v Velikem Gabru, novogradnja vrtca bo tudi v Šentlovrencu.
Povečano število otrok zahteva tudi več mest v osnovni šoli, ima občina tu dovolj prostora, ali načrtujete izgradnjo nove šole oziroma izgradnjo dodatnih oddelkov?
Število otrok je manjše kot je bilo pred 40 leti, vendar so se normativi glede števila učencev na oddelek v šoli spremenili. Številčno je manj otrok v razredu, zato je potrebnih več učilnic, kot tudi specifičnih učilnic za kemijo, računalništvo … Tako so učilnice Osnovne šole Trebnje že zdaj na dislocirani lokaciji Centra za izobraževanje in kulturo (CIK) Trebnje.
Za podružnično šolo v Dolenji Nemški Vasi pa se preučuje možnost, da se ta iz petletke spremeni v devetletko. Če to ne bo izvedljivo bo treba razmisliti o izgradnji nove osnovne šole ali dozidave obstoječe Osnovne šole Trebnje.
Kako so stvari v občini urejene z vidika komunalne infrastrukture, ste tu zadovoljni?
S stanjem sem delno zadovoljen. Cene komunalnih storitev so se sicer povečale, vendar sem temu nasprotoval. Zatrjevali pa so, da je razlog za to v evropski direktivi in državi, vendar me v to niso nikoli prepričali.
Ste tudi predsednik Odbora za prostor, okolje in komunalo pri občinskem svetu. S čim se tu največ ukvarjate?
V odboru se izbirajo predlogi za novogradnje, vzdrževanje in adaptacije projektov. Pohvalno je, da je večina krajevnih skupnosti v občini opremljena s čistilnimi napravami. V samem Trebnjem pa je še vedno problem mešanih kanalizacijskih sistemov, kar bo treba v bližnji prihodnosti urediti in ločiti meteorne od fekalnih voda. Mnogo vodovodnih sistemov je zamenjanih in ozko grlo pomanjkanja vode v sušnih mesecih je odpravljeno. Še vedno pa, žal, obstajajo individualne hiše, ki niso priključene na javni vodovod in se oskrbujejo z vodo iz lastnega vodohrama.
Kako je s Komunalo Trebnje?
Že doslej je Komunala prevzela številne dejavnosti, tako bo tudi v prihodnje, ko bo prevzela upravljanje še z novim daljinskim ogrevanjem, vzdrževanje cest, nato pa še pogrebno službo. Upam, da takšna koncentracija storitev ne bo ustvarila prevelikega monopola in bodo posamezne krajevne skupnosti še zmeraj same izbirale izvajalca za nekatera dela in bomo občani lahko sami izbirali tudi ponudnika pogrebnih storitev.
Nenehni dvigi komunalnih storitev in pri tem izgovori na dirigirane elaborate, zmanjšanje frekvenc odvozov smeti (še pred tem pa ločevanje smeti doma) pa nas opozarjajo, da moramo na vso zadevo gledati s kritično distanco.
S čim se sicer ukvarjate?
S projektiranjem, po poklicu sem inženir gradbeništva. Izdelujem načrte in projekte za individualne hiše, gospodarska poslopja, poslovne stavbe in druge objekte.
S čim se ukvarjate v prostem času, kaj je vaš hobi?
Sem ljubitelj starih Tomosovih mopedov. S prijatelji se odpravimo na krajše izlete, smo bili tudi že najdlje v Dalmaciji na otoku Hvar, kjer tudi dopustujem z družino.
V veliko veselje so mi sprehodi po gozdu in gobarjenje. Rekreativno občasno igram tudi košarko in odbojko. V mladosti sem tekmoval v streljanju z zračno puško. Tradicijo sta nadaljevala oba otroka, zdaj v Strelskem društvu Trebnje uspešno tekmuje hčerka, tako, da tudi jaz še občasno povadim na strelišču.
V svojem gozdu (kupil sem ga kot študent) si naredim drva za ogrevanje v hiši. To mi je prijetna sprostitev v čisti naravi.
J. M.
