Vladajoči glasovalni stroj (Svoboda, SD in Levica ter vsi trije poslanci Logarjeve skupine) je včeraj na eni strani sprejem zakon o ubijanju ljudi (evtanaziji), na drugi pa uzakonil spremembo zakona o zaščiti živali, ki med drugim določa obvezno čipiranje mačk (označevanja mačk z mikročipi).
Na novo je določena ureditev financiranja zavetišč za zapuščene živali, drugačni so normativi za zagotavljanje namestitvenih mest (npr. eno mesto na vsakih 800 registriranih psov). Prav tako daje zakonodajno podlago za uvedbo zavetišča za kopitarje.
Spremembo zakona so poslanci sprejeli s 55 glasovi za in 32 proti. Proti so glasovali poslanci SDS in NSi.
Med glavnimi novostmi pa je obvezno označevanje mačk. Določili so okrepljen inšpekcijski nadzor, višje kazni in razširjeno možnost odvzema živali.
Ohranja se prepoved privezovanja psov, ki je bila uvedena že v prejšnji noveli, s prehodnim obdobjem do 11. novembra 2025 za že registrirane pse.
Uzakonjena je popolna prepoved reje kokoši nesnic v kletkah do konca leta 2028. Prehod na sofinanciranje prehoda na drugačno obliko rejo bo visoko sofinanciran iz državnega proračuna.
Ukinja se seznam prepovedanih prostoživečih vrst, uvaja pa se seznam dovoljenih vrst, ki jih je mogoče imeti. Krepijo inšpekcijski nadzor. Uvedene so strožje kazni za kršitelje, določena je specializirana enota uradnih veterinarjev za zaščito živali, ki je že začela delovati. Prepovedana je kastracija mladih pujskov brez uporabe protibolečinskih sredstev.
Opozorila opozicije
Opozicijski poslanci (SDS in NSi) so izpostavili, da spremembe zakona uvajajo dodatne birokratske zahteve, kot je obvezno čipiranje mačk, kar bo nesorazmerno finančno obremenilo posameznike, zlasti na podeželju, kjer je nadzor težje izvedljiv.
Dvomijo tudi v sposobnost inšpekcijskih služb, da bodo učinkovito izvajale nadzor nad novimi pravili, kot so obvezno čipiranje mačk in prepoved privezovanja psov. Poudarjali so, da pomanjkanje kadrov in virov lahko vodi do neučinkovitega izvajanja zakona.
Opozarjajo, da novela nalaga kmetom, zlasti rejcem kokoši, previsoke finančne obremenitve zaradi ukinitve baterijske reje do leta 2028. Menili so, da sofinanciranje prehoda na alternativne oblike reje morda ne bo zadostno ali pravočasno, kar bi lahko ogrozilo konkurenčnost manjših kmetij.
Kritizirali so prekratka ali nejasna prehodna obdobja, zlasti pri prepovedi privezovanja psov in ukinitvi baterijske reje kokoši, kar bi lahko povzročilo zmedo ali dodatne stroške za lastnike živali in rejce.
Opozarjajo, da spremembe niso dovolj usklajene z vsemi, zlasti kmeti in lastniki živali, ter da bi morale biti nekatere rešitve bolj premišljene in postopne.
Državni svetniki so napovedali možnost vložitve odložilnega veta, kar bi lahko začasno zavrlo uveljavitev zakonskih sprememb. O vetu bo državni svet predvidoma odločal že v ponedeljek.
M. D.
