Nova predsednica nemškega Bundestaga Julia Klöckner je dala s stavbe parlamenta kmalu po nastopu funkcije odstraniti mavrično zastava, simbol LGBTQ+ skupnosti. Po njenem mnenju državne institucije ne potrebujejo dodatnih simbolov, saj je “nemška državna zastava že sama po sebi zagotovilo vseh ustavnih pravic za vse državljane – ne glede na spol, spolno usmerjenost ali druge osebne okoliščine”, je povedala.
Odločitev Klöcknerjeve je bila utemeljena s potrebo po enotnosti, jasnosti in simbolni nevtralnosti najvišje zakonodajne ustanove, hkrati pa kot neke vrste upor proti vsiljevanju LGBTQ+ ideologije. Po njenem prepričanju parlament ni prostor za razkazovanje parcialnih interesov, temveč simbol skupne države, ki vsem nudi enake možnosti.
Poudarila je, da nemška ustava v svojem bistvu zagotavlja popolno enakopravnost vseh državljanov. “Zato ni potrebe, da bi parlament stalno razobešal simbole posameznih družbenih skupin, saj s tem nehote izključuje druge. Državna zastava pa predstavlja vse – brez razlik,” je izjavila.
Po njenem mnenju gre pri takšnih simbolnih gestah pogosto za politično poziranje, ki lahko hitro zdrsne v delitev družbe na “podprte” in “manj podprte”.
Klöcknerjeva sicer izhaja iz znane vinogradniške družine v zvezni deželi Rheinland-Pfalz. V mladosti je bila nemška vinska kraljica, kasneje pa se je uveljavila v politiki – najprej kot deželna ministrica za kmetijstvo, nato pa kot vplivna osebnost v stranki CDU. Znana je po jasnem nastopu ter poudarjanju pomena tradicije, prava in odgovornosti.
S prevzemom predsedovanja Bundestagu je v ospredje postavila prav te vrednote – in s tem, kot kažejo prve javnomnenjske ankete, nagovorila tudi številne državljane, ki si želijo manj simbolizma in več resnega političnega dela.
Čeprav je odločitev sprožila kritike predvsem na levici in v določenih nevladnih organizacijah, pa jo mnogi pozdravljajo kot razumno potezo. Predstavniki CDU, pa tudi dela FDP, menijo, da se mora parlament izogniti politizaciji simbolov in ostati kraj, kjer se vsi državljani – ne glede na identiteto – počutijo enako zastopane.
“Podpora pravicam posameznikov ne pomeni nujno izobešanja posebnih zastav. Prava enakost je tista, ki ne potrebuje stalnih oznak in posebne obravnave,” je dejal eden od poslancev CDU.
A. V.
