Evropsko računsko sodišče je pretekli teden objavilo oceno črpanja sredstev iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost po pandemiji, pri tem pa Slovenijo postavilo na predzadnje mesto. Po črpanju kohezijskih sredstev pa je naša država povsem na repu uspešnosti črpanja, torej na zadnjem mestu.
Zaradi počasnega dela pri črpanju evropskih sredstev je bila zato vlada pred prazniki prisiljena predlagati spremembe načrta za okrevanje, pri čemer so umaknili investicije, ki ne bodo izvedene pravočasno, in jih nadomestili z drugimi. Med drugimi bodo 200 milijonov evrov namenjenih za ljubljansko železniško vozlišče prerazporedili drugam. O kadrovskih menjavah na odgovornih mestih za črpanje pa za zdaj očitno ni govora, čeprav se vprašanje odgovornosti posameznih vodilnih ponuja sama po sebi.
Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše sicer miri, da je Slovenija res počasna, a da to ne pomeni, da ne bo počrpala vsega denarja. Je pa zaskrbljena glede načrta za okrevanje, pri katerem se rok izteče poleti prihodnje leto.
Opozicijski poslanec iz vrst SDS Rado Gladek pa opozarja, da je govorjenje o tem, da bomo že kako, nevarno: “V kratkem časubo treba narediti petkrat več, kot ste doslej. To je utemeljen razlog za skrb.”
A. V.