Medtem ko je slovenska vlada na tiskovni konferenci pred domačimi in tujimi novinarji napovedala uro najpomembnejšega dejanja slovenske osamosvojitve, je zvezna jugoslovanska oblast, opogumljena z ameriškimi zahtevami po celovitosti Jugoslavije, zagrozila, da bo z vsemi zakonitimi sredstvi preprečila spreminjanje zunanjih in notranjih meja države.
Slovenski »dan D«: 26. junij, ob 20.30 uri
V dopoldanskem času so se s člani vlade in slovenskega predsedstva sestali vodje parlamentarnih strank. Razpravljali so o zadnjih pripravah na razglasitev samostojnosti, prav tako pa so prejeli tri zaupne dokumente – deklaracijo o samostojnosti, poseben ustavni akt in ustavni zakon o samostojnosti in neodvisnosti – na katere so lahko podali zadnje pripombe. Te so obravnavali še isti dan na zaprti seji skupščine. Sestanku je sledila tiskovna konferenca v Cankarjevem domu, kjer je minister za informiranje Jelko Kacin napovedal, da naj bi slovenska skupščina samostojnost razglasila 26. junija ob 20.30 uri. Po napovedi so na vprašanja zbranih novinarjev, ki presenetljivo niso izpostavljali grozeče vojaške nevarnosti, ampak so jih bolj zanimali prehodi meje in devize, odgovarjali člani vlade.
Baker: če bodo ZDA postavljene pred izbiro med enotnostjo Jugoslavije in demokracijo, bodo izbrale demokracijo
V Beogradu se je z jugoslovanskim vodstvom in posameznimi predsedniki republik sestal ameriški državni sekretar James A. Baker III. Ponovil je znano ameriško stališče o podpori demokraciji in celovitosti Jugoslavije. Po pisanju Dela je Kučanu in zunanjemu ministru Ruplu sicer priznal, da slovenskemu narodu priznava pravico, da izrazi svoje težnje, a da se mora samostojnost Slovenije razglasiti na način, ki ne bo pomenil odcepitve, ampak zagotavlja obstoj ozemeljske celovitosti Jugoslavije.
Bakerjevo napoved, da ZDA ne bodo priznale Slovenije in Hrvaške, so v ameriških medijih opravičevali s strahom ameriške administracije, da razhod Jugoslavije ne bo potekal mirno, saj bi se lahko obudila nekatera trenja izpred prve svetovne vojne. Dr. Dimitrij Rupel je v intervju za Sobotno prilogo, ki je bil opravljen dan pred odhodom v Beograd, izpostavil, da ta hip niti ne moremo niti ne želimo spreminjati ameriške politike ter da se moramo osamosvajati z argumenti, ki jih ima svet: »Ta pa pravi, da so pomembne človekove pravice, demokratični procesi, pravica do samoodločbe.« Po pisanju New York Timesa je ob fotografiranju z Bakerjem na vprašanje, kaj je pričakoval od sekretarja, podobno ponovil tudi Kučan: »Da bi vsi narodi Jugoslavije živeli, kot želijo.«
Da so se neformalno pogovarjali o marsičem ter da smo v Sloveniji vendarle lahko gojili optimizem, pa nakazuje Ruplov zapis iz leta 2016. Baker naj bi tedaj zveznemu predsedniku Anteju Markoviću zabrusil, če bodo ZDA postavljene pred izbiro med enotnostjo Jugoslavije in demokracijo, bodo vedno izbrale demokracijo.
Zvezni izvršni svet (ZIS) se bo uprl enostranski odločitvi Slovenije
Po sestanku z Bakerjem je Marković nastopil v zvezni skupščini in Sloveniji zagrozil, da bo ZIS z vsemi zakonitimi sredstvi preprečil enostransko spreminjanje notranjih ali zunanjih meja Jugoslavije. Če bo tak korak storjen, bo ZIS zavaroval interese posameznih delov in države kot celote in posegel po nujnih ukrepih. Markovićev nastop, ki bi ga lahko razumeli tudi kot vojno napoved Sloveniji, so delegati skupščine pozdravili z navdušenim ploskanjem.
Kljub izjavam zveznega sekretarja za obrambo Veljka Kadijevića, da bodo storili vse, da bo preobrazba jugoslovanske družbe potekala mirno in brez oboroženih mednacionalnih spopadov, pa so dejanja armade dala slutiti, da je oborožen konflikt neizbežen.
Kragulji in operacija BOR
Ena izmed takšnih provokacij je bila odtujitev flote desetih starih lahkih vojaških letal tipa Kragulj, ki so bila v lasti Teritorialne obrambe. Akcija je potekala hitro: v nekaterih enotah so dvignili bojno pripravljenost, zvezna kontrola letenja je zaprla letališče Brnik, iz vojaškega letališča Cerklje so prileteli vojaški helikopterji s piloti, mehaniki in vodom specialcev ter z letali odleteli že po dvanajstih minutah. Slovensko predsedstvo je v Beogradu protestiralo, a ni doseglo dosti; v odgovor so od vojaškega vrha dobili zahtevo, naj jim do 30. 6. pošljejo slovenske nabornike.
Si je pa vrh slovenske politike pošteno oddahnil, ko je v Slovenijo prispela glavna pošiljka orožja, ki bi morala prispeti do 10. junija. Tajna operacija BOR, s katero je vojska pridobila 5000 avtomatskih pušk, 5 milijonov enot streliva, 1000 protioklepnih sredstev in več kompletov protiletalskih raket, je dobro vplivala na moralo vojakov in bistveno povečala bojno sposobnost slovenske vojske. Janša v knjigi Premiki navaja, da se je sposobnost za protioklepni boj dvignila za več kot 100 odstotkov. Z orožjem so lahko opremili 6000 vojakov rezervistov, ki so vojaški rok odslužili v zadnjih petih letih in so jih vpoklicali na usposabljanje teden dni pred razglasitvijo samostojnosti.
Avtor: Marko Balažic
Vir: gov.si/Slovenija30
