Zapor na Dobu je največji slovenski zapor, saj je v njem zaprta več kot tretjina vseh, ki so zaprti v tem trenutku. Konec lanskega leta je bilo v njem zaprtih 459 zapornikov, kar je predstavljajo 36,2 odstotka vseh takrat zaprtih. Dodatnih 18 oseb je bilo zaprtih na njegovem odprtem oddelku v Puščavi in 61 na njegovem polodprtem oddelku v Slovenski vasi. Le redko kdo pa tudi ve, da ima slovenska uprava za izvrševanje kazenskih sankcij zapor tudi v Novem mestu. Tam je bilo konec lanskega leta zaprtih 27 zapornikov, ali 2,8 odstotka vseh zapornikov
Zapor na Dobu je hkrati drugi najbolj zasedeni zapor v Sloveniji (takoj z zaporom v Ljubljani), saj je zaseden 111-odstotno (ljubljanski 127-odstotno). Njegova zasedenost se je sicer lani nekoliko zmanjšala, saj je še leta 2015 znašala 118 odstotkov, kaže najnovejše poročilo uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. Prostorska zmogljivost zaporov se sicer izračunava na osnovi predpisanih standardov, ki znašajo devet kvadratnih metrov za enoposteljno in sedem kvadratnih metrov za skupinsko sobo na zaprto osebo.
Na Dobu so lani zabeležili šest napadov za zaposlene v slovenskih zaporih in 24 konfliktov med samimi zaprtimi. Na upravi slovenskih zaporov ocenjujejo, da so konflikti posledica trenutne strukture in števila zaprtih oseb, kjer prenapolnjene celice vplivajo na slabo razpoloženje in hitreje pride do nesporazumov. Eden od najpomembnejših načinov reševanja konfliktov bi bila nastanitev v pretežno enoposteljnih sobah, kot je to pričakovan standard v državah EU, na kar pa bo pri nas treba počakati še kar nekaj časa, saj novega zapora, ki je sicer načrtovan v Bizoviku in bi pomembno razbremenil ostale zapore, niso začeli še niti graditi. Lani so na Dobu sicer odprli dva dodatna nova prostora, ki pa sta kot kaže prostorsko stisko omilila le delno.
M. R.
